neosholastika, raziskovanje in obnovitev filozofsko-teološkega mišljenja srednjeveške sholastike ob koncu 19. st. Nosilec neosholastike je bila katoliška Cerkev (enciklika Aeterni patris, 1879), imela je apologetski značaj: prizadevala si je za racionalno utemeljitev krščanske vere in za njeno spravo z zgodovinskimi dejstvi, pa tudi z dogajanji naravoslovnih, duhovnih in družbenih znanosti, opirala se je predvsem na filozofijo Tomaža Akvinskega (neotomizem). Predstavnik mdr. J. Maritain.
Dostopnost