teletekst, pisane in grafične informacije, ki jih ponujajo televizijske ustanove. Sprejemati jih je mogoče povsod tam, kjer lahko sprejemamo televizijski signal. Informacije so vstavljene v t. i. vertikalni zatemnitveni interval (Vertikal Blanking Interval – VBI; VBI lines – vrstice vertikalnega zatemnitvenega intervala), sprejemnik pa jih sprejema ob pomoči dekoderja. Vrstice VBI so na začetku uporabljale televizijske ustanove le za meritve televizijskega signala, konec 70. let pa so jih v Veliki Britaniji ob pomoči računalniške tehnologije začeli uporabljati za posredovanje obrobnih informacij o posameznih televizijskih oddajah. Od takrat se je teletekst razvil v elektronski časopis. Oddajanje je vezano na televizijsko sliko. Po britanskem zgledu pa so ga uvedli vsi evropski programi. V začetku so v Franciji vzporedno z Britanci razvili t. i. sistem Antiop-Didon. Popolnoma so ga opustili šele 1993. Teletekst omogoča naslavljanje velikega števila strani s pripadajočimi podstranmi. Zmogljivost teleteksta Televizije Slovenija (TVS) je omejena na 999 strani besedila oz. grafičnih znakov; vsaka stran lahko obrne 99 podstrani. Strani so oštevilčene in jih je mogoče izbirati s številkami na daljinskem upravljalniku. Celotno besedilo na eni strani oz. podstrani je napisano v 24 vrsticah, v vsaki vrstici pa je lahko največ 40 znakov. Če so pod določeno številko strani tudi podstrani, teh ni mogoče prosto izbirati, temveč je treba čakati, da zaželena podstran pride na vrsto. Čas dostopa je odvisen od števila strani, ki se oddajajo, in od števila uporabljenih vrstic v VBI za prenos teleteksta. S ponavljajočim se oddajanjem je čakalni čas na določeno stran na TVS v povprečju 20 sekund, tak pa je tudi čas listanja podstrani. Omejenemu številu strani je mogoče čakalni čas tudi skrajšati ali podaljšati. Čakalni čas za dostop do posameznih strani teleteksta se je tako rekoč izničil z dekoderji, ki imajo za več 100 strani spomina. Teletekst se je razvil predvsem v Evropi. V povprečju ima po 300 strani informacij z več dodanimi podstranmi. Med informacijami prevladujejo politične in športne novice, podatki o vremenu, prometu, televizijskih programih, turizmu in poslovnih informacijah. Vzporedno se je razvilo podnaslavljanje prek teleteksta za gluhe in naglušne ali za razl. jezikovne skupine. Mogoče je izbirati podnapise v razl. jezikih, vendar ti ne motijo tistega, ki podnapisov ne potrebuje. Potekajo tudi poskusi, da bi teletekst uporabljali pri podnaslavljanju za slepe in slabovidne. Kljub razvoju računalništva (to podpira oddajanje teleteksta) pa so grafične možnosti tega medija ostale enake kot v začetku, predvsem zaradi načina oddajanja oz. prenosa televizijskega signala in težav pri izdelavi poceni, a dovolj zmogljivega dekoderja, ki bi lahko sprejel takšno količino informacij, kakršno bi zahtevala boljša grafika. Raziskave še vedno potekajo. Konec 80. let se je pri Evroviziji oblikovala posebna skupina za teletekst (Teletex/Data Broadcasting Group); član je tudi Teletekst TVS. V razl. državah so nov elektronski časopis razl. poimenovali, vendar se je z leti uveljavilo enotno ime – teletekst, a mu dodajajo prejšnje poimenovanje (npr. v Nemčiji Teletext/Videotext, v Italiji Televideo RAI, na Madžarskem Kepujsag) ali pa posebno ime (kot imena posameznih časopisov), npr.: teletekst televizijske družbe BBC se imenuje Ceefax, ÖRF – ÖRF Text, MTV – MTV Text, Bavarske televizije – Bayerntext ipd. V Sloveniji je teletekst začela poskusno oddajati nekdanja RTV Ljubljana, in sicer 7.5.1984 na 100 straneh brez podstrani. Prelomnica je bila 1989, ko se je zaradi novih naprav možnost za oddajanje povečala (999 strani s podstranmi). Kmalu so imeli tudi v Sloveniji imetniki dekoderjev za teletekst vsak trenutek na voljo podobno količino informacij (vsak dan po 350 strani s podstranmi) kot drugod po Evropi. Tudi struktura je podobna (novice, vreme, šport, promet, programi, prireditve, turizem, poslovne informacije, zabava, zaposlovanje idr.). Dekoderje za teletekst ima ponekod v Evropi že več kot 50 %, v Sloveniji pa ok. 30 % gospodinjstev. Teletekst slovenskih televizij je dostopen tudi na mreži interneta.
Dostopnost