1. lesarstvo, biologija, fizika, mehanika in kemija lesa, tehnologije obdelave in predelave lesa.
Sorodna gesla: les2. lesarstvo, lesnoobdelovalna (v širšem pomenu) in lesnopredelovalna industrija ter obrt. Obdelava lesa obsega izdelavo polizdelkov, npr. žaganega lesa, furnirja, lesnih tvoriv, železniških pragov, drogov. Predelava lesa je izdelava končnih izdelkov, npr. pohištva. Surovinsko osnovo slovenske lesne industrije predstavlja 1,091.000 ha gozdov. Skupna zaloga lesa znaša 228,494.212 m3, letni prirastek pa 5,994.893 m3 (Zavod za gozdove Slovenije, 1996). Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je slovenska lesna industrija 1995 s 4,6 % vseh delavcev (20.500) ustvarila 2,7 % slovenskega BDP. Od tega 39,6 % pohištvena industrija, 33,3 % stavbno mizarstvo, 11,3 % industrija furnirja (26.502 m3) in plošč (360.780 m3), 10,3 % žage (527.225 m3), 3,4 % galanterija, 1,9 % industrija embalaže in 0,2 % industrija impregnacije lesa. Delež lesnopredelovalne industrije v celotnem slovenskem izvozu je 6,1 %; pri tem je prevladoval izvoz pohištva (39,8 %) in stavbnega pohištva (39,9 %). Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji so države EU, saj Slovenija tja izvozi 75,0 %, uvozi pa 66,7 % lesnih izdelkov.
Dostopnost