fluor (latinsko fluorum), simbol F, enovalentni kemijski element, vrstno število 9, atomska masa 18,9984, rahlo zelenorumen, zelo strupen plin z dražečim vonjem (halogen), 1886 ga je odkril H. Moissan; gostota 1,695 g/l, tališče –219,6 °C, vrelišče –188,1 °C. Fluor je najbolj elektronegativen element: spaja se z drugimi elementi v njihovih najvišjih oksidacijskih stanjih, npr. OsF8, JF7, SF6, BiF5, CoF3 itd.; spaja se celo z žlahtnimi plini, reagira z vodo, razgrajuje steklo, silikate in reagira burno (ob žarenju) z mnogimi elementi; manj najeda baker, nikelj in jeklo. V naravi je fluor večidel kot fluorit (kalcijev fluorid), v kriolitu, apatitu in silikatih, v sledovih tudi v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih, npr. zobeh, laseh, kosteh, mišicah. Fluor pridobivajo z elektrolizo zmesi kalijevega fluorida (KF) in fluorovodikove kisline (HF) v jeklenih posodah z jekleno katodo in ogljikovo anodo pri ok. 100 °C (ZDA). Plin se uporablja (gorenje z vodikom) za doseganje zelo visokih temperaturah (do 5000 °C, pogonsko gorivo za rakete, varjenje). Spojine: vodikov fluorid, HF, zelo strupen plin, pod 19,5 °C tekočina, pripravljajo ga iz fluorita in žveplove(VI) kisline, uporablja se kot katalizator in za uvajanje fluora v anorganske in organske spojine. Soli so fluoridi. Kalijev fluorid se uporablja za pripravo glazur, za varjenje aluminija in trdo spajkanje, tudi proti škodljivim plesnim (gobam) v gradbenem lesu. Natrijev fluorid uporabljajo tudi v strupenih vabah za miši, mravlje, ščurke in kot dodatek pitni vodi (fluoriranje) in zobnim pastam proti zobni gnilobi. Uranov heksafluorid, UF6, uporabljajo za bogatenje jedrskih goriv. Vodna raztopina vodikovega fluorida je nevarna fluorovodikova kislina. Fluorosilikati (fluati) so spojine fluorosilicijeve kisline, H2SiF6. Pomembne fluorove spojine so še klorofluoroogljikovodiki in fluoroogljikovodiki.
Dostopnost