aleatorika [latinsko alea, ‘kocka, naključje’], pojem, v sodobni glasbi izoblikovan ok. 1950, za kompozicijsko smer, pri kateri je zaporedje posameznih delov skladbe prepuščeno naključju, tj. izvajalčevi spontani odločitvi. Aleatorika se je pojavila kot odgovor na vse urejajočo strogost serialne glasbe. Pomembni skladatelji: J. Cage, P. Boulez, K. Stockhausen.

Sorodna gesla: Boulez, Pierre | Cage, John | improvizacija | Lutosławski, Witold | multimedia | nova glasba | serialna glasba | Stockhausen, Karlheinz


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek