uravnoteženje,
1. tehnika: postopek, s katerim uskladijo (prestavijo) težišče vrtečega se telesa z njegovo vrtilno osjo. Uporablja se pri gredeh, vztrajnikih, avtomobilskih kolesih; na primerno mesto namestijo uteži ali izvrtajo primerno veliko izvrtino. Neuravnotežena telesa zelo obremenjujejo ležaje, vzmeti in amortizerje; povzročajo neprijetne in škodljive tresljaje.

Sorodna gesla: centrirati | neuravnoteženost
2. pomorstvo: uravnanje lege ladje s pravilno namestitvijo tovora ali z razporeditvijo balasta. Pri večjih ladjah uporabljajo dinamično uravnoteženje: sistem črpalk zelo hitro prečrpava balastno vodo med uravnotežnimi rezervoarji. Če se ladja nagne na levi bok, črpajo vodo v rezervoarje na desnem boku. Pri jadrnicah izenačevanje nagiba (zaradi sile vetra), npr. s premestitvijo posadke ali premikanjem jader (trim).

Sorodna gesla: polnost ladje | zalitje
3. letalstvo: uravnanje hitrosti letala s premikanjem ničelne lege krmila.

Sorodna gesla: umetni horizont


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek