naklep,
1. splošno: (navadno skriven) namen, načrt.
2. pravo: v kazenskem pravu hujša oblika krivde; kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal znakov kaznivega dejanja in ga hotel storiti (direktni naklep) ali če se je zavedal, da lahko zaradi njegovega dejanja nastane negativna posledica, pa je v njen nastanek privolil (eventualni naklep).

Sorodna gesla: dejanski stan | krivda | poskus | pripravljalna dejanja | umor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek