Heidelberg [hájdəlberg-], mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württenberg, ob vstopu reke Neckar v nižino ob Renu, 142.000 preb.; zaradi slikovite lege in številnih zgodovinskih znamenitosti eno najbolje obiskanih nemških mest. Staro jedro v baročnem slogu, stisnjeno med reko in grič Königstuhl, ki se strmo dviga nad njim (zobata železnica), številni kulturni spomeniki, mdr. cerkev sv. Duha (1389–1441), jezuitska cerkev (1712–51), Petrova cerkev (1485–95, prenovljena v 19. st.), stara univerza (1386), mestna hiša (1701–05). Nad mestom razvaline gradu, največjega v Nemčiji (začetek gradnje v 13. st., večkrat povečan, 1689 in 1693 so ga uničili Francozi). – V mestu najstarejša nemška univerza (starejši le praška in dunajska; Ruprecht-Karl-Universität, ustanovljena 1386), zato je bil Heidelberg več stoletij znanstveno, umetniško, literarno središče (Heidelberški pesniški rokopisi), akademija znanosti (ustanovljena 1909), visoka šola za judovske študije (ustanovljena 1979), Inštitut Maxa Plancka, Evropski laboratorij za molekularno biologijo (EMBL), raziskovalno središče za rakasta obolenja; zvezdarna (na griču Königstuhl), muzej, gledališče, botanični in živalski vrt. Ko se je začel hiter gospodarski razvoj, so bila k Heidelbergu priključena okoliška naselja. Strojna, finomehanična, elektroindustrija, tekstilna, usnjarska, lesnopredelovalna, cementna, tobačna, živilska industrija, založništvo, tiskarne, sedež industrijske in trgovinske zbornice, sodišča, inšpektorat za ladijski promet.
Zgodovina: naselbina se prvič omenja 1196, od 13. st. do 1720 rezidenca renskega palatina. V 17. st. eno od središč kalvinizma; v pfalški nasledstveni vojni so Heidelberg uničili Francozi; 1803 pripadel Badnu. V začetku 19. st. središče zgodnje romantike.
Dostopnost