Nizozemska (Nederlands, uradno ime Koninkrijk der Nederlanden, Kraljevina Nizozemska), država na SZ srednje Evrope. K njej spadajo še Nizozemski Antili in Aruba.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 41.526 km2 (kopno 33.937 km2), S–J 300 km, V–Z 180 km
prebivalstvo 16,0 mln., 388 preb./km2, letna rast 0,5 %, življenjska doba 79 let
glavno mesto Amsterdam, 735.000 preb., v provinci Noord-Holland, ob izlivu reke Amstel v IJ; sedež vlade v Haagu
upravna razdelitev 12 provinc; vodijo jih guvernerji, ki jih imenuje monarh
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), Beneluks, Svet Evrope, EU, OECD, ZEU, OVSE, NATO
uradni jezik nizozemščina; v Friziji pogovorno frizijščina
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Večinoma raven svet ob obali Severnega morja je nadaljevanje Severnonemškega nižavja. Več kot četrtina ozemlja leži pod morsko gladino (pri Rotterdamu celo do 6,5 m pod morjem). Od Zahodnih Frizijskih otokov prek Holandije se vleče do 60 m visok pas sipin, ki notranjost loči od odprtega morja. Na J ta pas pretrga velik deltast izliv rek Ren, Maas in Šelda. Nizozemsko so v preteklosti (nazadnje 1953) večkrat prizadele hude poplave zaradi visokega plimskega vala, morje je zalilo velik del notranjosti. Za zavarovanje pred visokimi plimami in poplavami je bilo narejenih veliko varovalnih nasipov, s tem so spet pridobili precej kopnega. Po načrtu Delta, ki je že uresničen, je bila večina izlivov v delti rek Ren, Maas, Šelda pred visoko plimo zavarovanih z nasipi ali zapornicami. Že v začetku 30. let so morski zaliv Zuiderzee na S Nizozemske zaprli s 30 km dolgim nasipom; nastal je zaliv IJsselmeer, ki so ga sčasoma delno izsušili (Wieringermeer, Noordoostpolder, Zuidelijk Flevoland, Oostelijk Flevoland). Na Nizozemskem so mokrotna priobalna območja začeli izsuševati že v 13. st. Danes so to rodovitni marši in polderji, na V in J jim sledijo peščeni gesti, ok. 100 m visoko gričevje z značilnimi resavami in visokimi barji, nastalo v ledeni dobi. Na skrajnem JV sega na Nizozemsko del Renskega skrilavega hribovja (do 321 m nad morjem). Značilno je zmerno oceansko podnebje s svežimi poletji (povprečna julijska temperatura 17 °C) in milimi zimami (januarska 1–3 °C). Padavine so enakomerno razporejene skozi vse leto, povprečna letna količina padavin je 800 mm. Značilni so z. vetrovi. Naravno rastje je zaradi intenzivne rabe tal skoraj popolnoma spremenjeno, redke rastlinske vrste je še mogoče najti v plitvem morskem zalivu Waddenzee, na priobalnih sipinah in v nekaterih močvirjih. Gozd pokriva le še 8 % ozemlja (predvsem bor na gestih).

Prebivalstvo
Prebivalci so večinoma Nizozemci; narodne manjšine: poleg Zahodnih Frizijcev (200.000, govorijo svoj jezik) tudi priseljenci iz nekdanjih kolonij, iz Surinama in Indonezije (Moluki) ter z Nizozemskih Antilov. Med tujci je največ Turkov, Maročanov, Angležev, Nemcev. Nizozemska je gosto poseljena in zelo urbanizirana; skoraj 90 % prebivalcev živi v mestih. Somestje Randstad Holland na Z države sestavlja več mest (Utrecht, Amsterdam, Haarlem, Leiden, Haag, Rotterdam), ki so v obliki podkve razporejena okrog bolj ali manj podeželskega območja v sredini (»zeleno srce«). Na tem urbaniziranem območju živita več kot dve petini prebivalcev. 36 % Nizozemcev je katoličanov (predvsem v provincah Noord-Brabant in Limburg), 28 % protestantov; približno tretjina je ateistov. Šolstvo je večinoma zasebno (pogosto konfesionalno), subvencionira ga država. Obvezno šolanje traja od 5. do 16. leta. Univerz je osem, najstarejša v mestu Leiden (ustanovljena 1575); številne visoke šole, akademije, raziskovalni inštituti.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1814 (zadnjič spremenjeni 1983) je Nizozemska ustavna dedna monarhija, utemeljena na parlamentarni demokraciji. Vodi jo monarh, ki je lahko ženska ali moški. Izvršno oblast ima vlada. Imenuje jo monarh in je odgovorna parlamentu (generalnim stanovom), sestavljenemu iz dveh zbornic. V prvi je 75 poslancev, ki jih voli provincijski deželni zbor, v drugi 150 neposredno izvoljenih poslancev s štiriletnim mandatom. Zakonodajno oblast ima parlament skupaj z vladarjem in ministri. Najvišji posvetovalni organ je državni svet, sestavljen iz 28 imenovanih članov, predseduje mu monarh. Sodna oblast temelji na Code Napoléon. Velja splošna vojaška obveznost.

Regije in province (2004)

površina preb.
(km2) (v 1000)
Severna Nizozemska
Groningen 2346 573
Friesland 3353 640
Drenthe 2654 481
Vzhodna Nizozemska
Overijssel 3359 1100
Gelderland 5011 1960
Zahodna Nizozemska
Utrecht 1331 1152
Noord-Holland 2665 2573
Zuid-Holland 2908 3440
Jugozahodna Nizozemska
Zeeland 1792 378
Južna Nizozemska
Noord-Brabant 4966 2400
Limburg 2170 1142
Flevoland 1422 352
Nizozemska 33.937 16.191


Gospodarstvo
Po drugi svetovni vojni se je Nizozemska iz predvsem kmetijske države razvila v visokorazvito industrijsko državo. Intenzivno kmetijstvo je še vedno izredno pomembno; kmetijskih pridelkov je med izvoženim blagom približno četrtino. Poljedelstvo je značilno za rodovitne, izsušene marše na S in JZ, za izsušena območja v provincah Zuid- in Noord-Holland ter za polder IJsselmeer. Glavni pridelki so žito, krompir, sladkorna pesa. Zelo pomembno je vrtnarstvo, predvsem v toplih gredah; pridelujejo zelenjavo (solata, kumare, paradižnik idr.), sadje, cvetje (predvsem v okolici Haarlema). Živinoreja (govedoreja, svinjereja, perutninarstvo) je značilna za bolj mokrotna območja maršev in močvirij, kjer je za poljedelstvo premokro. Pridelujejo predvsem mleko in mlečne izdelke (sir); ker je živinoreja intenzivna, povzroča čedalje večje težave presežek hlevskega gnoja. Dolgo tradicijo ima ribištvo. Razen nahajališč nafte in bogatih nahajališč zemeljskega plina v sv. provincah in ob obali Severnega morja ima Nizozemska malo rud. Z zemeljskim plinom zadovoljijo več kot polovico domačih potreb po energiji, veliko ga tudi izvozijo. Načrtujejo večjo izrabo obnovljivih virov energije (veter, sonce). Veliko surovin uvažajo; glavne industrijske panoge so: živilska, kemijska, kovinska, kovinskopredelovalna, strojna, elektroindustrija, predelava nafte in zemeljskega plina, ladjedelništvo. Pomembni trgovski središči sta največji pristanišči Rotterdam-Europoort (največje evropsko pretovarjališče nafte) in Amsterdam; zaradi bližine velikega letališča Schiphol imajo v Amsterdamu sedeže številna tuja podjetja. Tranzitna trgovina je vezana predvsem na Ren (skupaj več kot 5046 km plovnih rečnih prekopov), čeprav je pomemben tudi cestni tovorni promet (največja gostota tovornega prometa v Evropi). Tako kot v drugih zahodnoevropskih državah tudi na Nizozemskem na zgostitvenih območjih občasno nastajajo veliki zastoji v cestnem prometu, železniški promet je zanemarljiv. Nizozemska je priljubljena turistična dežela; obisk je velik predvsem ob obali Severnega morja, na Zahodnih Frizijskih otokih, ob Waddenzeeju, pa tudi v starih mestih, predvsem v Amsterdamu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 375,3 mlr. USD, 23.390 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 3 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 71 %
uvoz (2001, ocena) 195 mlr. USD
izvoz (2001) 214 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 0 USD


Zgodovina
V prvih letih našega štetja so ob Renu živeli germanski Batavijci, v s. delu današnje Nizozemske pa Frizijci. Sredi 4. st. so nanje z J pritisnili Franki, ki so se umikali pred Rimljani. Po 406 so poselili ves južni in srednji del današnje Nizozemske. Na S so prevladali Frizijci, Sasom se je uspelo obdržati na V. Nizozemske dežele so postale središče moči salijskih Frankov. Ti so tam na prelomu 5. in 6. st. pod vodstvom Klodviga I. ustanovili frankovsko državo. Frizijce in Sase so si pozneje podredili Karolingi. Ob delitvi frankovske države (843) je srednji del, kamor je spadala današnja Nizozemska, dobil Lotar I. Sledili so delitev Lotaringije (959), nastanek Spodnje Lotaringije in njen razpad na več manjših enot (mdr. Brabant, Limburg, Holandija, Zelandija). Znova jih je (deloma) združila šele vojvodina Burgundija, ki je v 14./15. st. nizozemske kneževine povezala s Flandrijo. Z Marijino smrtjo (1482) je burgundska dediščina prešla na njenega moža Maksimilijana Avstrijskega. Temu je svoje pravice (kljub francoskemu nasprotovanju) uspelo uveljaviti tudi v Flandriji. Karel V. je nato v prvi polovici 16. st. zasedel še Frizijo, Groningen, Geldern, stolno mesto Utrecht z Oberijsslom. 1555 je bila Nizozemska dodeljena Filipu II. iz španske veje Habsburžanov. Reformacija se je tam hitro uveljavila, tudi zaradi nasprotovanja španskim oblastnikom in njihovim privilegijem. Ko so začeli Španci ostreje nasprotovati kalvinizmu, se je velik del domačega plemstva povezal in zahteval umik španskih čet in odpravo inkvizicije. Namestnico Margareto Parmsko, ki ni obvladovala položaja, so zamenjali z vojvodo F. Á de T. Albo, vendar tudi njemu, kljub krvavim metodam (1568 usmrtitev L. von Egmonta), ni uspelo pomiriti upornih dežel. Severne province (Holandija, Zelandija, Utrecht, Geldern, Oberijssel, Frizija, Groningen) so se pridružile Utrechtski zvezi (23.1.1579) in se 26.7.1581 ločile od Španije. 1588 je Mavricij Oranski ustanovil »republiko Združene Nizozemske«, ubranil njeno neodvisnost pred Španci in postavil temelje poznejši nizozemski kolonialni posesti (Nizozemska vzhodnoindijska družba). Z vestfalskim mirom (1648) so se nizozemske republike ločile od Svetega rimskega cesarstva nemškega naroda in postale sestavni del suverene države. Hkrati z osamosvajanjem je Nizozemska postala vodilna evropska pomorska in trgovska sila, zato je prišla v spor z Anglijo. Ta je zaradi Cromwellove navigacijske listine 1652–54, 1664–67 prerasel v vojni. Zmagali so Angleži in prevzeli vodilno vlogo v pomorskem prometu. Po smrti Viljema II. (1650) se je holandski patriciat odrekel namestništvu Orancev, ko je pozneje grozila nevarnost iz Francije (Ludvik XIV.), pa podedovano namestništvo (1672) zaupal Viljemu III. Oranskemu. Na začetku 18. st. je j. del Nizozemske okoli izliva reke Šelde po španski nasledstveni vojni (1701–14) pripadel Avstriji in gospodarsko nazadoval, podobno kot pozneje vsa država. 1794/95 so Nizozemsko zavzele francoske revolucionarne sile. Avstrijski del države so takoj priključile k Franciji, Združeno Nizozemsko pa preimenovale v Batavijsko republiko in jo po krajši samostojnosti (bonapartistična kraljevina) priključile k francoski republiki. Dunajski kongres je 1815 nekdanji avstrijski del združil z nekdanjo republiko v skupno »kraljevino Združene Nizozemske« pod oblastjo Viljema I. Združitev je ugodno vplivala na gospodarski razvoj, verske razlike pa so ostale ter 1830 pozvročile revolucijo in osamosvojitev j. dela, ki je prej spadal k Avstriji. Nastala je (1831) kraljevina Belgija. V revolucionarnem letu 1848 je oblast prevzel parlament, ena od posledic je bila, da je kalvinizem (1853) izgubil privilegij državne vere. V prvi svetovni vojni je Nizozemska ostala nevtralna, v drugi svetovni vojni so jo v prvi polovici maja 1940 zasedle nemške čete. Po vojni so Nizozemci opustošeno državo zelo hitro obnovili, 1947 pa se z Belgijo in Luksemburgom povezali v gospodarsko zvezo Beneluks. 1949 je Nizozemska pristopila k zvezi NATO, 1957 k EGS. Državo od 1980 vodi kraljica Beatrix. 1989–94 je vladala velika koalicija Krščanskodemokratskega apela (CDA) in socialdemokratske Stranke dela (PvdA), ministrski predsednik je bil R. F. M. Lubbers. Njegova vlada je poskušala naraščajočo brezposelnost, posledico gospodarske krize, zadolžitev države in inflacijo zmanjšati z omejevanjem sredstev za socialno varstvo in izobaževanje ter z zniževanjem mezdnih stroškov. Konec 1993 so se prebivalci Nizozemskih Antilov na referendumu odločili, da otoki ostanejo pod nizozemsko oblastjo, zato jih niso prizadeli poostreni ukrepi glede pravice do azila in določila o priseljevanju, ki so začeli veljati 1.1.1994. Po parlamentarnih volitvah maja 1994 je Stranka dela (ministrski predsednik Wim Kok) oblikovala tristrankarsko koalicijo z desnimi in levimi liberalci. Po parlamentarnih volitvah maja 1998 je vlado znova sestavil W. Kok, na volitvah maja 2002 pa so zmagali krščanski demokrati. Vlado je sestavil J. P. Balkenende z Listo Pima Fortuyna (skrajnega desničarja, umorjenega pred volitvami) in Ljudsko stranko. Maja 2003 je Balkenende sestavil novo vlado z drugačno koalicijo (PvDA in VVD).

Umetnost: nizozemska glasba, nizozemska književnost, nizozemska umetnost.

Sorodna gesla: Alba, Fernando Álvarez de Toledo | Amsterdam | Aruba | Balkenende, Jan Peter | Batavijska republika | Beatrix | Belgija | Beneluks | Cromwell, Oliver | Delta | devolucijska vojna | Egmont, Lamoral von | Filip II. | Franki | frankovska država | IJsselmeer | Karel V. | Klodvig I. | Lotar I. | Lubbers, Rudolph Frans Marie | Ludvik XIV. | Margareta Parmska | Marija Burgundska | Mavricij Oranski | navigacijska listina | nizozemska glasba | nizozemska književnost | nizozemska umetnost | Nizozemski Antili | NL | Viljem III. Oranski | Zuiderzee


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek