jezuiti (latinsko Societas Jesu, ‘Jezusova družba’, kratica SJ), moški red, ki ga je 1534 ustanovil Ignacij Loyolski (1540 ga je potrdil papež Pavel III.); od drugih redov se razlikuje po dodatni zaobljubi dosledne pokorščine papežu, trdni organizaciji, popolni odpovedi stabilitas loci in skupni molitvi. Vodi ga (dosmrtno izvoljeni) general z velikimi pooblastili. Izobraževanje je dolgo in temeljito. Poseben pomen so si jezuiti pridobili kot največji zagovorniki protireformacije, v krščanskem izobraževanju (posebnem izobraževanju elite, vzgoji vladarjev), v misijonih (F. Xavier; Indija, Kitajska, Japonska v Aziji, Afrika, Amerika) in razl. znanostih. Močni odpori proti njihovemu vplivu so 1773 privedli do tega, da je papež Klemen XIV. red razpustil; v Rusiji je red s podporo Katarine II. kljub temu še vedno deloval, jezuiti so še naprej učili v Avstriji in Nemčiji; 1814 ga je Pij VII. obnovil, jezuiti so se hitro razširili, vendar so bili v več državah prepovedani. Zdaj ima red ok. 26.000 članov in vzdržuje številne šole, misijone in pastoralna središča. Za slovenske dežele – tedaj pod močnim vplivom protestantizma, na meji dežel s pravoslavnim in muslimanskim prebivalstvom – se je zelo zanimal že ustanovitelj jezuitov sv. Ignacij; menil je (sam iz baskovskega okolja), da je v Ljubljani treba pridigati v slovenskem jeziku; ni pa ustregel prošnjam cesarja Ferdinanda in ljubljanskega škofa U. Textorja (Tkalca), da bi bil za tržaškega in ljubljanskega škofa imenovan nekdo iz njegovega najožjega kroga. Od prvega šolskega leta 1552/53 so v rimski jezuitski kolegij Germanik prihajali gojenci iz slovenskih dežel, 1556 je v Ljubljani deloval prvi jezuitski pridigar. Pomembna je bila ustanovitev jezuitskih kolegijev na Dunaju 1552 in v Gradcu 1573 (nato 1585 še univerza); škofa J. Tavčar in T. Hren sta 1597 dosegla ustanovitev kolegija v Ljubljani, sledile so rezidence in kolegiji v Celovcu 1605, Gorici 1615, Trstu 1619 in Mariboru 1757. Jezuiti so pri pouku uporabljali latinščino, pri pridigah, katehezi in v gledališču tudi slovenščino. Slovenski jezuiti so spadali najprej pod avstrijsko provinco, od 1918 pod jugoslovansko, 1963 so dobili samostojen distrikt. Vodijo več slovenskih župnij ter misijone v Bengaliji in Zambiji.
Dostopnost