Virginija (Virginia [vərdžínja], po Elizabeti I., »deviški« kraljici), poštna oznaka VA, okrajšava Va., najjužnejša od srednjeatlantskih zveznih držav ZDA, 105.586 km2, 7,1 mln. preb. (20 % črncev), glavno mesto Richmond. Obsega dele obalne ravnine, Piedmonta in Apalačev (Blue Ridge) z več podolžnimi dolinami (mdr. Velika apalaška dolina); več kot polovico ozemlja pokriva gozd. Državna univerza v Charlottesvillu. Pomembna je živinoreja (govedo, prašiči), pridelujejo tobak, arašide, koruzo in sadje; tekstilna, tobačna, živilska, papirna, kemijska industrija; rudniki črnega premoga in cinka; obalno ribištvo.
Zgodovina: Virginija je najstarejša angleška kolonija v Severni Ameriki. W. Raleigh jo je 1584 poimenoval v čast Elizabete I. 1607 je Virginijska družba iz Londona ustanovila Jamestown, prvo stalno angleško naselje v Severni Ameriki. Od 1619 so iz Afrike privažali sužnje. Skupaj z Massachusettsom je imela vodilno vlogo v severnoameriški vojni za neodvisnost (domovina G. Washingtona in Th. Jeffersona). 1776 so v Virginiji razglasili deklaracijo o pravicah (Declaration (Bill) of Rights), ki je postala temelj ameriške ustave in francoske deklaracije o človekovih pravicah. 1861–65 na strani odcepljenih j. držav, vendar se je z. tretjina kmalu odcepila in bila 1863 sprejeta v zvezo kot Zahodna Virginija; v secesijski vojni prizorišče najhujših bojev.
Dostopnost