Otokar, češka kralja:
1. Otokar I. Pšemisli (1198–1230), *ok 1155, †15.12.1230; 1197 vojvoda, od kralja Filipa Švabskega 1198 prejel dedno kraljevo čast, 1212 jo je potrdil tudi Friderik II.; omogočil naseljevanje Nemcev na Češkem.

Sorodna gesla: Filip Švabski | Friderik II. | Vaclav I.
2. Otokar II. Pšemisli (1253–78), moravski mejni grof (1247–78), vnuk Otokarja I., *ok. 1230, †26.8.1278 pri Dürnkrutu (padel); na oblast se je povzpel z osvojitvijo dežel izumrlih Babenberžanov (1246); zasedel vojvodino Avstrijo (1251), Štajersko (1260/61), Koroško in Kranjsko (mdr. 1269 zavzel Ljubljano), nazadnje pa še Cheb, ki je bil sicer državna posest. V boju za nemško cesarsko krono ga je porazil Rudolf I. Habsburški, vendar se mu ni hotel ukloniti in vrniti zasedenih državnih posesti. 1275 ga je zadel državni preklic, 1276 pod prisilo vrnil Avstrijo, sosednje pokrajine in Cheb (od tedaj do 1918 so slovenskim deželam vladali Habsburžani). Dve leti pozneje (1278) se je znova uprl, vendar je bil tudi tokrat poražen. Otokar II. je podpiral nemško kolonizacijo Vzhoda.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Babenberžani | Dunaj | Habsburžani | Kranjska | nemška kolonizacija Vzhoda | nemška zgodovina | Rudolf I. Habsburški | slovenska zgodovina | Šlezija | Vaclav II.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek