input-output [ínput-áu̯tput], analiza vložkov in izložkov, analiza gospodarskih povezav med posameznimi sektorji v narodnem gospodarstvu, temelji na preglednici inputov (vložkov) in outputov (izložkov); inputi posameznih sektorjev so razvrščeni v stolpcih, outputi pa v vrsticah. Inpute sektorja sestavljajo dobave iz drugih proizvajalnih sektorjev in primarnih vložkov: dela (plače), osnovnih sredstev (amortizacija) in poslovnega presežka (dobiček); outpute sestavljajo dobave drugim proizvajalnim sektorjem in dobave za končno porabo (osebna poraba, bruto investicije, povečanje zalog in izvoz). Tovrstno pretakanje tokov med sektorji je po vrednosti izenačeno. Pomen analize inputa-outputa je v informacijah, ki jih daje o tem, kako kakšen ukrep (npr. povečanje končne porabe ali zmanjšanje proizvodnje enega proizvajalnega sektorja) vpliva na vse druge sektorje v narodnem gospodarstvu. Temeljna načela so: 1. homogenost (vsak sektor ima enako strukturo vrednosti, homogenost temelji na konstantnih donosih), 2. proporcionalnost (pogoj za linearne odnose in konstantna razmerja med sektorji), 3. aditivnost (vsaka sprememba v sektorjih povzroči enako spremembo v celotnem narodnem gospodarstvu). Utemeljitelja analize inputa-outputa sta V. Leontief in A. Kähler.
Dostopnost