Deleuze [delə̀z-], Gilles, francoski filozof, *18.1.1925 Pariz, †4.11.1995 prav tam (samomor); pod vplivom F. Nietzscheja in psihoanalize je v duhu strukturalizma poskušal mišljenjsko upravičiti gibanje in heterogenost dejanskosti. Namesto negacije negacije, glavnega gonila Heglove dialektike, ponuja nedialektično alternativo premeščanja, v katerem se nasprotja ne pomirijo, ampak pokažejo kot različna. V procesu sta navzoča tudi produkcija univerzalne zgodovine in nezavednega. Po srečanju s političnim aktivistom Felixom Guattarijem je spremenil svoja stališča ter obsodil temeljni podmeni psihoanalize in marksizma, ki sami na sebi ne dopuščata emancipacije; pri prvi je to prisila manka (grožnja kastracije, prepoved želje itd.), pri drugem izkoriščanje. Z Guattarijem predlagata »shizoanalizo«; med njo subjekt razvije željo in razpade v mnogoterosti, ki jim vlada »družbeno izkoriščana genitalna seksualnost«. Deleuze je bil izredno plodovit, pisal je tudi o slikarstvu, književnosti in filmu.
Dela: Predstavitev Sacherja-Masocha (Presentation de Sacher-Masoch, 1967; sl. 2000), Razlika in ponavljanje (Différence et répétition, 1968), Logika smisla (Logique du sens, 1969; sl. 1998), Antiojdip (L'Anti-Oedipe, 1972; soavtor F. Guattari), Kafka (1975; sl. 1995), Podoba-gibanje (L'image-mouvement, 1983; sl. 1991).
Dostopnost