manira [francosko], 1. splošno:zgolj v ednini: posebnost, zavestno sprejeta navada; zgolj v množini (manire): omika, vedenje.2. umetnost:način izražanja določenega umetnika ali pa slog določenega obdobja (maniera greca, maniera tedesca); v negativnem pomenu maniriran, nenaraven, rutinski, v nasprotju z manirističen, označitev, ki se nanaša na manierizem.