manira [francosko],
1. splošno: zgolj v ednini: posebnost, zavestno sprejeta navada; zgolj v množini (manire): omika, vedenje.
2. umetnost: način izražanja določenega umetnika ali pa slog določenega obdobja (maniera greca, maniera tedesca); v negativnem pomenu maniriran, nenaraven, rutinski, v nasprotju z manirističen, označitev, ki se nanaša na manierizem.

Sorodna gesla: manierizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek