Australopithecinae [latinsko-grško], sistematska skupina, ki jo uvrščamo v naddružino Hominoidea, in skupaj z rodom Homo pripada družini Hominidae. Australopithecinae so živeli v obdobju od pliocena (mogoče že pred 5 mln. let, gotovo pa že pred 4 mln. let) do zgodnjega pleistocena (pred ok. 1,5 mln. let) v j. in v. Afriki. So predstavniki najpomembnejše zgodnje faze učlovečenja (hominizacija). Znali so uporabljati preprosta, neizdelana orodja (palice, kamni). Njihovi možgani so bili le malo večji od možganov enako velikih človeku podobnih opic, pa tudi žvekalni aparat je bil zelo razvit. Po obliki hrbtenice, medenice, kolenskega sklepa in stopala lahko sklepamo, da so že hodili vzravnano. Kljub dokazani bipediji so imeli razmeroma kratke noge, sodčkasto oblikovan trup in močne, dolge roke. Te značilnosti ter dolgi in gibljivi prsti na nogah nakazujejo, da so Australopithecinae še vedno precej plezali. Ločitev med vrstama Australopithecinae in Homo habilis je še vedno nejasna in sporna.
Dostopnost