aluminij (latinsko aluminium), simbol Al, kemijski element, oksidacijsko število +3, vrstno število 13, atomska masa 26,98, gostota 2,7 g/cm3, tališče 660 °C, vrelišče 2467 °C, električna prevodnost 35 S/m (tj. ok. 65 % prevodnosti bakra). Precej mehka (Mohsova trdota 2), srebrno bela, polsvetleča se kovina, lahko jo stružimo, oblikujemo, tanko valjamo, talimo, spajkamo, lepimo in varimo. V stiku z organskimi kislinami je aluminij odporen, neodporen je v stiku z anorganskimi kislinami in alkalijami. Tanka, presojna oksidna plast, ki hitro nastane na površini kovine (pasivnost), ga varuje pred nadaljnjimi učinki zračnega kisika. To plast lahko naredijo trdnejšo in jo obstojno obarvajo (eloksiranje). Trdnejše kot aluminij so njegove zlitine z magnezijem, bakrom, silicijem, cinkom in manganom. Zaradi svojih lastnosti je aluminij med najpomembnejšimi kovinami. Uporablja se za armature, gradbene obloge, stopniščne ograje, avtomobilske dele, priprave za kuhanje, tube, okrasne, ovojne in zaščitne folije, električno napeljavo, kot aluminijev prah za premaze, pri gradnji letal, motorjev, vagonov. V naravi sestavlja aluminij ok. 7,5 % zemeljske skorje in je v glini, glinencih, sljudi, gnajsu, granitu. Pridobivajo ga iz boksita, ki vsebuje ok. 50 % aluminijevega oksida (Al2O3, »glinica«). Boksit očistijo s suhim ali mokrim postopkom. Po dodatku kriolita aluminij pridobivajo z elektrolizo v talini (pri enosmerni napetosti 4 V in toku 160.000–300.000 A). Ker se pri Bayerjevem postopku porabi veliko električne energije (za tono aluminija porabijo 13.000 kWh), zaloge boksita in kriolita pa se bodo v prihodnosti zmanjšale, raziskovalci iščejo nove postopke pridobivanja. Možno obliko proizvodnje je razvil Madžar Ch. Toth (Tothov postopek), pri katerem se uporabljajo namesto boksita veliko bolj razširjeni glinenci. Tudi ta postopek pa so že opustili. Pomembne spojine aluminija so aluminijev klorid, AlCl3 (uporablja se kot katalizator pri krekiranju mineralnih olj), aluminijev oksid, Al2O3, glinica, higroskopičen prah, ki ga pridobivajo iz boksita in ga zaradi izredne trdote (9 po Mohsovi lestvici) kot korund uporabljajo za brušenje in poliranje, izdelavo ognjevzdržnih gradiv in izdelavo umetnih žlahtnih kamnov (rubin, safir idr.), aluminijev sulfat(VI), Al2(SO4)3 (za lepljenje papirja, strojenje kože in luženje) in kriolit (topilo za aluminijev oksid in sredstvo za motnenje stekla in emajlov, ki ga pridobivajo iz glinice in sode v razredčeni fluorovodikovi kislini).
Dostopnost