ortodoksen [grško, ‘pravoveren’], v širšem pomenu označitev za dogmatično oblikovan nauk, ki drugačna mnenja zavrača kot heterodoksna ali heretična (herezija); v ožjem pomenu: 1. samooznačitev pravoslavnih Cerkva, 2. označitev za evangeličansko teologijo, ki je v obdobju med augsburškim verskim mirom (1555) ter začetkom pietizma in razsvetljenstva (konec 17. st.) kanonizirala nauke reformatorjev. – Samostalnik ortodoksija.
Dostopnost