Termania - Veliki splošni leksikon

Gvineja Bissau (uradno ime Republica de Guiné-Bissau, Republika Gvineja Bissau), majhna zahodnoafriška država ob Gvinejski obali, med državama Senegal in Gvinejo.

časovni pas	zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina	36.125 km2, S–J 200 km, V–Z 300 km2
prebivalstvo	1,2 mln., 33 preb./km2, letna rast 2,1 %, življenjska doba 43 let
glavno mesto	Bissau, 203.000 preb.; na severni obali lijakastega izliva reke Rio Gêba v Atlatski ocean
upravna razdelitev	3 province, 8 regij, okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah	OZN (od 1974), OAU, CEDEAO, AKP, OIC
uradni jezik	portugalski; pogovorni jeziki so kreolska portugalščina in različni sudanski jeziki
denarna enota	frank CFA/BEAC (oznaka XAF)

Naravne razmere
Poleg kopenskega dela obsega država otočje Bijagós (ok. 1500 km2). Obala je močno razčlenjena z lijakastimi izlivi rek; za njo se odpira rahlo valovito zaledje; samo na JV doseže v obronkih pogorja Fouta Djalon več kot 200 m. Prevladuje tropsko podnebje. Deževna doba maj–november. Letna količina padavin je med 1200 mm (na SV) in 3000 mm (na JZ), povprečna letna temperatura pa ok. 26 °C. Na obalnem območju rastejo deževni gozd in mangrove, v notranjosti pa se širijo suhi gozd ter gozdna in grmičasta savana.

Prebivalstvo
Domače prebivalstvo spada večidel k sudanskim ljudstvom; pomembnejše etnične skupine so: Balanti, Fulani, Mandiaki, Mandinki. Tam živijo še Zelenortčani, Portugalci, Sirci in Libanonci. Petina vsega prebivalstva živi v mestih, večina v glavnem mestu. Poleg naravnih verstev, pripada jim 60 % prebivalcev, je še ok. 30 % muslimanov in krščanska (katoliška) manjšina. Čeprav je šola obvezna, je nepismenih, predvsem med ženskim prebivalstvom, še zelo veliko (več kot 70 %); izobraževanje otežuje uradni portugalski jezik.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1984 (spremenjena 1991) je Gvineja Bissau predsedniška republika, z večstrankarskim sistemom; uveden 1991. Narodna skupščina ima 100 poslancev, izvoljeni so za pet let. Predsednika države izvolijo neposredno, prav tako za pet let. Od 1991 imenujejo tudi predsednika vlade.

Gospodarstvo
Kot malo razvita kmetijska država sodi Gvineja Bissau med najrevnejše države na svetu. Več kot 75 % prebivalcev se preživlja s poljedelstvom in ribolovom. Za svoje potrebe pridelujejo riž, koruzo, proso, maniok, batate in sladkorni trst; izvažajo orehe cashew, arašide, palmova jedrca, palmovo olje in ribe; ribe so tudi pomembno živilo za prebivalce. Tam so nahajališča boksita, fosfatov, zlata in diamantov, vendar nobeno ni bogato. Pomembnejše prometne povezave so številne reke, ceste pa so v deževni dobi v veliki meri neprehodne. Edino pristanišče in mednarodno letališče je Bissau.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	154 mln. USD, 130 USD na prebivalca
delež po panogah (1997, ocena)	kmetijstvo 54 %, industrija 15 %, storitvene dejavnosti 31 %
uvoz (2000, ocena)	55,2 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	80 mln. USD
zadolženost v tujini (1999, ocena)	931 mln. USD

Zgodovina
1446 so otoke in obalo odkrili portugalski pomorščaki. 1879 je ozemlje postalo portugalska kolonija in se je imenovalo Portugalska Gvineja; 1951 je postala portugalsko čezmorsko ozemlje; 1955 je dobila avtonomijo; 1974, po enostranski razglasitvi republike Gvineje Bissau leto poprej, je Portugalska uradno priznala neodvisnost. Prvi predsednik države L. Cabral, polbrat glavnega teoretika gibanja za neodvisnost Gvineje Bissau A. Cabrala, je bil 1980 kot zagovornik združitve z Zelenortskimi otoki strmoglavljen v vojaškem prevratu, ki ga je vodil João Bernardo Vieira. 1991 se je končalo obdobje enostrankarskega sistema Afriške stranke za neodvisnost Gvineje in Zelenega rta (PAIGC), po spremembi ustave pa se je začelo obdobje večstrankarskega sistema. Ustanovljene so bile nove politične stranke; julija 1994 so v državi izvedli prve svobodne volitve. Največ sedežev si je zagotovila PAIGC, predsednik je spet postal Vieira. Junija je prišlo do vojaškega upora, Veiro je podprl Senegal. 1997 je Gvineja Bissau postala članica zahodnoafriške denarne unije in pezo (oznaka GWP) so zamenjali s frankom CFA. Vojska je Veiro vseeno strmoglavila maja 1999. Začasni predsednik je postal Malam Bacai Sanhá. Na volitvah 1999 je zmagala opozicija, predsednik je postal Kumba Yala. Novembra 2000 je vojaški državni udar proti novi vladi spodletel, zato pa je uspel septembra 2003; začasni predsednik (od marca 2004) je Henrique Rosa.

Sorodna gesla: Bijagós | Bissau | Cabral, Amilcar | Cabral, Luis | Portugalska Gvineja | zahodna Afrika

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek