velikonemški, označitev, ki pove, da obsega vse Nemce. Kot politični izraz uveden konec 1848 v frankfurtskem parlamentu za označitev združitve Nemčije ob vključitvi nemških delov avstrijske donavske monarhije. Nemška vojna 1866 je dualizem med Avstrijo in Prusijo odločila v korist Prusije in malonemcem (malonemški) odprla pot do ustanovitve cesarstva (1871). Po propadu habsburške monarhije (1918) se je večina v Avstriji odločila za priključitev Nemčiji; toda to so zavezniki z versajsko (1919) in saintgermainsko pogodbo (1919) izrecno prepovedali. Hitler je (1938) izkoristil mednarodni politični položaj, izvedel anšlus (priključitev Avstrije) in izsilil za Nemčijo tudi Sudete. Njegov »velikonemški rajh« pa je bil glede na nacionalsocialistično usmerjenost diktatorske unitarne države kot tudi na nasilne priključitve češkega in poljskega ozemlja v resnici zloraba velikonemške ideje.