orodje,
1. splošno: instrument, priprave, ki se uporabljajo pri obdelavi materiala. Prva orodja so bila pestnjak (kot orožje in udarno orodje), kamnito strgalo, šila iz kosti, žrmlje; sledil je prehod k orodjem iz brona in železa. V poznem srednjem veku so z razcvetom rokodelstva nastala umetelno izdelana ročna orodja posebnih oblik (za razl. poklice); nekatera se tudi do danes niso bistveno spremenila.

Sorodna gesla: dleto | durgelj | električna orodja | ergologija | jeralnica | kladivo | klešče | kljukasti ključ | pestnjak | pila | pnevmatično orodje | povrtalo | prebijalo | prodnjaki | puša | rašpa | rezkar | spajkalnik | strgalnik | strgalo | sveder | škarje | točkalo | tolkač | trn | vrtalna raglja | vrtalo
2. metalurgija: livarske forme v tehniki tlačnega liva in brizganja umetnih mas; rezila obdelovalnih strojev (stružni noži, rezkarji), matrice in patrice za štancanje, priprave za vpenjanje.

Sorodna gesla: nakovalo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek