varnostni pas, trak iz močne tkanine, s katerim se voznik in potniki v osebnem avtomobilu pripnejo na sedež (tudi v nekaterih drugih vozilih, npr. v letalih, simulatorjih, zabaviščnih vlakih). Ob trku pas prepreči, da bi voznik udaril ob volan ali potniki v vetrobransko steklo. Med prevračanjem vozila zadrži potnike na sedežih in prepreči udarec ob streho, pri močnih stranskih sunkih pa prepreči padec iz vozila.
Starejšo diagonalno izvedbo z enim trakom, ki poteka prek ramena do nasprotnega boka, je zamenjal tritočkovni varnostni pas; pri tem dodatni trak teče prek medenice. Pri dirkalnih avtomobilih ima pas obliko črke Y: po en trak teče vozniku prek ramen in se konča pod sedežem. Pričvrščen je na okvir vozila. Sodobna vozila imajo vgrajen elektronski mehanizem, ki uravnava zatezno silo pasu in med trkom kontrolirano zmanjšuje napetost pasu. S tem se močno zmanjšajo sile, ki zaradi velikih pojemkov (celo več kot 45 g) med trkom delujejo na okostje. Učinkovitost varnostnega pasu se poveča ob sočasni uporabi zračne blazine (airbag).
Pripenjanje oz. uporaba varnostnega pasu na sprednjih sedežih je v večini držav že po zakonu obvezna, v številnih državah pa je obvezno tudi pripenjanje potnikov na zadnjih sedežih. Nespoštovanje tega zakona velja za prekršek.

Sorodna gesla: vzglavnik | zračna blazina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek