naparevanje, nanašanje zelo tankih kovinskih prevlek ali kovinskih spojin (oksidov, nitridov, karbidov) na steklo, kovino ali umetno snov, večinoma z uparevanjem prekrivnih materialov v vakuumu in kondenziranjem par na obdelovani ploskvi. Naparevanje je pomembno mdr. za izdelovanje tiskanih vezij (tehnika tankih plasti), slikovnih elektronk za barvne televizorje, ogledal, okrasnih predmetov.

Sorodna gesla: tehnika tankih plasti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek