Paragvaj (uradno ime República del Paraguay [špansko], Tetâ Paraguay [gvaranijsko], Republika Paragvaj), država v notranjosti Južne Amerike, med Bolivijo, Brazilijo in Argentino.

časovni pas srednjeevropski čas – 5 ur, poletni čas
površina 406.752 km2, SZ–JV 950 km, JZ–SV 500 km
prebivalstvo 5,4 mln., 13 preb./km2, letna rast 2,7 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Asunción, 513.000 preb., 100 m nad morjem, na levem (vzhodnem) bregu reke Paragvaj, blizu meje z Argentino
upravna razdelitev 17 departmajev, vodijo jih neposredno izvoljeni guvernerji
članstvo v organizacijah OZN (od 1945, ustanovni član), OAS, ALADI, SELA
uradna jezika španski in gvaranijski; kot sporazumevalni jezik tudi angleški
denarna enota gvarani (oznaka PYG)


Naravne razmere
Paragvaj je poleg Bolivije edina ameriška država, ki nima dostopa do morja. Reka Paragvaj, po kateri je dobil ime, ga deli na približno enaka dela: z. od reke so obsežne naplavne ravnine Gran Chaca; v. del (Oriente) obsega rahlo valovite, do 700 m visoke planote in hribovja, ki pripadajo odrastkom Brazilskega višavja. Ob reki Paragvaj so obsežna močvirja, posebej ob spodnjem toku in ob izlivu v Río Paraná na JZ. Podnebje je večinoma subtropsko, le na S tropsko. Letna količina padavin se zmanjšuje od 2000 mm na V do 500–800 mm v Gran Chacu, ki spada med najbolj vroče dele Južne Amerike, saj poletne temperature (december–marec) presežejo 40 °C. Povprečna temperatura je od 17 °C (junij) do 28 °C (januar). Polovico države pokriva gozd; subtropski deževni gozd v hribovju v. od reke Paragvaj proti J in Z prehaja v travne planjave. V sušnem in vročem s. Gran Chacu (Chaco Boreal) se menjavajo močvirja ter suhe in trnaste savane z listnatimi sušnimi gozdovi. V v. Gran Chacu raste drevo kebračo (špansko quebracho); iz njegovega lesa pridobivajo tanin za strojenje kož. Da bi zavarovali del naravnega okolja, so ustanovili 13 narodnih parkov.

Prebivalstvo
Prebivalstvo je etnično razmeroma homogeno; ok. 95 % je mesticev. Prvotni prebivalci dežele so Gvaranijci, vendar je čistokrvnih Indijancev le še 2 % vsega prebivalstva. Belci, ki jih je prav tako 2 %, so večinoma potomci starošpanskih ali drugih evropskih priseljencev; nekaj je še Azijcev (Japonci, Korejci). Večina Paragvajcev živi v v. polovici države, predvsem na območju glavnega mesta in ob večjih rekah. Gran Chaco je izredno redko poseljen (na 60 % ozemlja živi le 3 % prebivalcev); to je mdr. življenjski prostor majhnih skupin nomadskih Indijancev. Več kot 90 % prebivalcev je katoličanov; poleg njih so še protestantske verske skupnosti.
Obvezno osnovno šolanje je v mestih od 7. leta, na podeželju od 9. do 14. leta, vendar ga ponekod ne morejo izvajati. Nepismenih je ok. 10 % prebivalcev. Obe univerzi, državna (ustanovljena 1889) in zasebna katoliška (ustanovljena 1960), sta v Asunciónu.

Državna ureditev
Od 1967 je Paragvaj predsedniška republika. Po novi ustavi iz 1992 izvolijo predsednika države na splošnih volitvah za pet let, vendar ne more biti ponovno izvoljen, ima velika pooblastila, saj je hkrati tudi predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Zakonodajna oblast je dvodomni parlament, sestavljen iz senata s 45 senatorji in poslanske zbornice z 80 poslanci, izvoljenimi za pet let. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče, ki so mu podrejena prizivna, upravna in mirovna sodišča; vse sodnike imenuje vlada. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Temelj gospodarstva je kmetijstvo, v katerem je zaposlenih ok. 46 % aktivnega prebivalstva in daje večino izvoza. Čeprav so izvedli agrarno reformo, so za kmetijstvo še vedno značilna veleposestva in izjemno velike razlike v razporeditvi zemlje: kar 80 % vseh kmetijskih površin je v lasti 1 % veleposestnikov. Glavna kmetijska območja so nižavja ob rekah, posebej v v. delu države. Poleg soje in bombaža, ki sta najpomembnejša izvozna pridelka (do 70 % dohodka iz izvoza), pridelujejo še pšenico, koruzo, maniok, sladkorni trst in tobak. Na obsežnih pašnikih je razvita živinoreja (predvsem govedo). V gozdarstvu izkoriščajo ok. 30 % gozdnih površin, ki dajejo predvsem trde vrste lesa (cedrovina, kebračo). Rudarstvo je kljub odkritim rudnim nahajališčem (železo, baker, mangan) zelo skromno razvito. Najpomembnejši energetski vir je vodna energija; skupaj z Brazilijo (Itaipú) in Argentino so zgradili velike hidroelektrarne. Industrija se v zadnjih letih hitreje razvija, predvsem predelovanje kmetijskih pridelkov (živilska, tekstilna in usnjarska industrija), pomembne so še predelovanje kovin, strojna in kemijska industrija. Predvidena je privatizacija močno zadolženih državnih podjetij (predvsem cementarne, železarne in jeklarne).
Prometno omrežje je zlasti v notranjosti še slabo razvito. Edina državna železniška proga povezuje Asunción in Encarnación na Ríu Paraná. V Asunciónu se začenjajo tudi pomembne magistralne ceste: proti kraju Ciudad del Este (nekdaj Puerto Presidente Stroessner), Encarnaciónu in do bolivijske meje (cesta skozi Gran Chaco). Za prevoz kmetijskih pridelkov je zelo pomembna rečna plovba po rekah Paragvaj in Río Paraná. Prek te je Paragvaj povezan z argentinskim pristaniščem Buenos Aires, kjer ima prosto carinsko območje. Poleg mednarodnega letališča v Asunciónu gradijo še letališče v mestu Ciudad del Este. Turizem je še slabo razvit; večina turistov prihaja iz sosednje Argentine in Brazilije.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 6,3 mlr. USD, 1170 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 29 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 45 %
uvoz (2001, ocena) 2,7 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 2,2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 2,9 mlr. USD


Zgodovina
Asunción so ustanovili 1537 kot središče španske posesti ob Ríu Paraná; od 1609 so med tamkaj živečimi Indijanci Gvaranijci misijonarili jezuiti, ki so domačine naselili v t. i. redukcije, da bi jih obvarovali pred napadi priseljencev in trgovcev s sužnji. 1767 so jezuitsko državo razpustili in Paragvaj podredili novemu španskemu podkraljestvu Río de la Plata. 1811 je Paragvaj razglasil suverenost. Pod diktatorjem Franciscom Solanom Lópezom so vojne proti Urugvaju, Braziliji in Argentini (1865–70) Paragvaj popolnoma opustošile; od 1,4 mln. preb. jih je ostalo le 230.000. Vojna proti Boliviji za Gran Chaco (1932–35) je ponovno prinesla politično in gospodarsko nestabilnost. 1954 je prišel z vojaškim udarom na oblast general A. Stroessner; položaj si je utrdil s sistematičnim postavljanjem najzvestejših privržencev na vse državne funkcije in trajnim izrednim stanjem. Potem ko so Stroessnerja strmoglavili, je februarja 1989 na oblast prišel general A. Rodriguez. S sprejetjem nove ustave (1992) in svobodnimi večstrankarskimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami (1993) je država po desetletjih diktature dobila demokratično izvoljeno oblast. Na predsedniških volitvah 1993 je zmagal kandidat Koloradske stranke, Juan Carlos Wasmosy Monti; obljubil je nadaljevanje procesov demokratizacije, ki jih je začel že njegov predhodnik, Andrés Rodriguez. Na predsedniških volitvah maja 1998 pa ga je premagal Raul Cubas Grau. Cubas Grau je pomilostil prejšnjega kandidata Lina Cesarja Ovieda, ki je bil obtožen poneverb, kar je povzročilo proteste. Marca 1999 so ubili podpredsednika Luisa Argaña. Javnost je menila, da sta v ozadju atentata Cubas Grau in Oviedo; predsednik je moral odstopiti. 2000 je bil izvoljen Luis Gonzales Macchi, ki se je aprila 2002 komaj izognil odstavitvi zaradi obtožb o korupciji. Od aprila 2003 je predsednik kandidat Koloradske stranke, Nícador Duarte Frútos.

Sorodna gesla: Ačejci | Asunción | Gran Chaco | Gvaranijci | Itaipú | laplatske države | Paragvaj | Rodríguez, Andrés | Stroessner, Alfredo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek