nosorogi (Rhinocerotidae), družina lihoprstih kopitarjev; čokato telo in stebraste noge; na nosnici rog ali dva roga (poroženela tvorba povrhnjice, brez kostne opore); zgornja ustna je (razen pri širokoustnem nosorogu) prijemalni organ. Koža debela; pri oklepnem in javanskem nosorogu spremenjena v oklepne plošče; ni prirasla (razen pri sumatrskem nosorogu); hrana: listje in trava; večinoma samotarji; zares obstojna je samo zveza samica–mladič. Nosorogi se držijo svojega ozemlja, uporabljajo iste stečine; svoj revir označijo s sečem in blatom. Razmnoževanje: brejost 400–490 dni; približno na tri leta po en mladič (35–80 kg), precej razvit, takoj samostojen. Nosorogi so bili od eocena zelo razširjeni v Starem in Novem svetu. V terciarju so živeli orjaki (5,3 m visoki Baluchitherium grangeri, največji kopenski sesalec), v ledeni dobi v Evropi in s. Aziji dlakavi nosorog (upodobljen na jamskih slikah). Zdaj živi samo še pet vrst v tropih, dve vrsti v travnatih in grmovnatih stepah Afrike, azijske vrste na vlažnih območjih oz. v deževnem gozdu. Vse vrste so zaradi uničenega okolja in divjega lova (rogovi veljajo za zdravilo) zelo ogroženi, javanski nosorog že na robu preživetja. Širokousti nosorog (beli nosorog; Ceratotherium simum) je zdaj za slonom največji kopenski sesalec: plečna višina 1,9 m, telesna dolžina 3,8 m, teža 2300 kg; dva rogova, sprednji dolg do 1,5 m; rastlinojedec, živi v osrednjem Sudanu, kotlini Konga in južnoafriških rezervatih. Ozkousti nosorog (črni nosorog; Diceros bicornis) z dvema rogovoma, težak do 1500 kg, živi na odprtem svetu srednje, vzhodne in južne Afrike. Indijski nosorog (Rhinoceros unicornis) z enim rogom je z 2200 kg skoraj tako velik kot ozkousti nosorog; živi predvsem na naplavljenem svetu večjih rek, stoječih voda in obrečnih logov v sv. Indiji, Butanu in Nepalu. Bližnji sorodnik je javanski nosorog; sumatrski nosorog (Dicerorhinus sumatrensis), z 800 kg najmanjša vrsta, prebiva na Sumatri, Borneu in Malajskem polotoku.
Dostopnost