histereza [grško], pojav, da je kakšna lastnost snovi odvisna od tega, kar se je prej dogajalo s snovjo. Magnetna histereza nastopa v feromagnetnih materialih (feromagnetizem). Magnetizacija v snovi se sprva povečuje z rastočim zunanjim magnetnim poljem in nato preide v nasičenje. Pri zmanjševanju magnetnega polja se krivulja magnetizacije ne vrača po isti poti, ampak snov ostane magnetizirana tudi tedaj, ko ni več zunanjega polja (remanenčni oz. preostali magnetizem). Magnetizacijo izničimo šele tedaj, ko vzpostavimo polje v nasprotni smeri (koercitivna poljska jakost). Pri izmeničnem polju se magnetizacija spreminja po histerezni zanki, katere površina je merilo za toplotne izgube v snovi; te so v jeklu velike, v mehkem železu pa majhne. Histereza nastopa tudi v mehaniki, če z obremenitvijo presežemo mejo prožnosti in pridemo v območje plastičnosti, ter pri feroelektrikih.
Dostopnost