mahdi [arabsko, ‘tisti, ki ga vodi Bog’], eshatološki lik v islamu; ob koncu sveta bo obnovil vero in zavladal svetu. V islamski zgodovini so reformatorji in ljudski voditelji pogosto zatrjevali, da so obljubljeni mahdi; najbolj znan je vodja protikolonialne vstaje, Mohamed Ahmed (1843–1885); 1882 se je pojavil kot mahdi, zanetil vstajo v velikem delu Sudana in 1885 osvojil glavno mesto Kartum (Ch. G. Gordon). Njegovi privrženci (mahdisti) so se zadrževali v Omdurmanu, dokler H. H. Kitchener 1898 ni zatrl njihove vladavine in gibanja.

Sorodna gesla: ahmadija | Bab | Dārfūr | druzi | egiptovska zgodovina | Emin Pasha, Mehmed | Etiopija | Gordon, Charles George | imam | imamiti | izmaeliti | Janez IV. | Kartum | Kitchener, Horatio Herbert | odrešenik | Slatin, Rudolph Karl von | Sudan | šiiti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek