zvočni film, film, na katerem je poleg slikovnega signala »zapisan« tudi zvok. Pri starejšem optično-zvočnem postopku je zvok zapisan na pasu ob robu filma (t. i. zvočna sled). Pri snemanju s signalom iz mikrofona krmilijo žarnico; ta sveti na zvočno sled, občutljivo za svetlobo. Ko se snema glasnejši zvok, žarnica močneje zasveti, zato je tudi film močneje osvetljen. Pri predvajanju enaka žarnica sveti skozi zvočno sled. Svetloba pada na fotocelico. Na močneje osvetljenih mestih film bolje prepušča svetlobo, zato je (električni) signal iz fotocelice močnejši. Signal potuje skozi ojačevalnik, nato pa ga predvaja zvočnik (film). – Prvi zvočni film je izdelal studio Warner Brothers Pictures Inc. (Pevec jazza, 1927).

Sorodna gesla: amplitudni postopek | film | Jolson, Al | ojačevalnik | optični zvočni postopek | pilotni tonski postopek | sinhronizacija | Warner Brothers Pictures Inc. | zvočna sled | zvočnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek