Termania - Veliki splošni leksikon

Saudova Arabija (uradno ime Al Mamlaka al ‘Arabiyya as Sa’ūdiyya, Kraljevina Saudova Arabija), država v jz. Aziji, obsega glavni del Arabskega polotoka med Rdečim morjem in Perzijskim zalivom, meji na Jordanijo, Irak, Kuvajt, Katar, Združene arabske emirate, Oman in Jemen.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	2,149.690 km2, S–J in V–Z 1700 km
prebivalstvo	19,9 mln., 9 preb./km2, letna rast 4,3 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto	Rijad, 3,8 mln. preb., 580 m nad morjem, v osrednjem delu dežele
upravna razdelitev	13 regij, vodijo jih guvernerji
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovna članica), Arabska liga, OPEC, OAPEC, GCC, OIC
uradni jezik	arabski; sporazumevalni jezik angleščina
denarna enota	rijal (oznaka SAR)

Naravne razmere
Saudova Arabija je največja arabska država v Aziji; zložno se spušča proti SV (k Perzijskemu zalivu). Nad ozko obalno ravnino ob Rdečem morju (Tihāmat) se v stopnjah dvigata primorski gorovji Al Ḩijāza in 'Asīrja, na j. odsekih visoki več kot 3000 m. Nato se robno gorovje počasi spušča proti osrednji, ok. 1000 m visoki notranji arabski planoti (Najd); vanjo so vrezane suhe doline (vadiji), podobne soteskam. Planoto v velikem loku obdaja nedostopno puščavsko območje: na S An Nafūd, na V Ad Dahnā', na J pa Velika arabska puščava, največja sklenjena peščena površina na svetu. Na V se pokrajina spušča v močvirna območja in zaslanjene ravnine v provinci Al Hasā' ob Perzijskem zalivu.
Razen v vročem in vlažnem primorju je podnebje v notranjosti suho in vroče. Letna količina padavin 500–600 mm v jz. obalnem gorovju, v notranjosti dežele manj kot 100 mm. Obširna območja v notranjosti Arabije so lahko več let brez padavin. Povprečne temperature so »pozimi« med 13 (Rijad) in 23 °C (Džida), v najtoplejših mesecih (julij/avgust) pa 30–35 °C. Za notranjost dežele so značilna velika dnevna temperaturna nihanja; temperatura lahko doseže tudi 50 °C. Skoraj celotno površino države zavzemajo puščave in polpuščave. Rastje je borno: pritlikavo, trnasto grmičevje in trava. Gozdovi z goščavami in grmičevjem so omejeni na gorovje 'Asīr, saj so ljudje kot zaščito pred širjenjem puščave posadili veliko dreves.

Prebivalstvo
Večina prebivalcev je Arabcev; podobno kot drugod na Orientu tri razl. skupine: mestno prebivalstvo, kmečki felahi (ok. 30 %) in nomadski oz. napol nomadski beduini. Posebej na naftnih območjih je veliko tuje delovne sile (več kot 20 % celotnega prebivalstva) iz sosednjih arabskih držav, Evrope, Afrike in j. Azije. V obdobju »naftnega booma« po 1960 je državo zajela hitra urbanizacija, tako da tri četrtine prebivalcev živi v mestih. Saudova Arabija je središče islama, saj jo zaradi svetih mest Meke in Medine obišče na leto več kot 2 mln. romarjev. Prebivalci so skoraj izključno muslimani, večina je sunitov (85 %); spadajo k puritanski sekti vahabitov. Ob Perzijskem zalivu živi šiitska manjšina. Sodobni izobraževalni sistem, ki omogoča šolanje tudi ženskam, je v veljavi od 60. let naprej. Šolanje je brezplačno, vendar ni obvezno, zato je nepismenih še vedno ok. 38 % prebivalcev. Obstaja osem univerz, med njimi tudi »naftna univerza« v mestu Az Zͅahrān.

Državna ureditev
Absolutna monarhija Saudova Arabija nima ustave; temelj pravosodja in družbenega reda države je islam (Koran in šeriat). Kralj kot državni poglavar predstavlja najvišjo zakonodajno, izvršno in sodno oblast, nominalno pa je tudi verski poglavar. Država nima parlamenta in političnih strank. Z notranjepolitično reformo (1993) uvedena posvetovalna skupščina, vendar nima nobene pravice do odločanja. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Ko je v 30. letih začela izkoriščati bogata nahajališča nafte multinacionalna družba Arabian American Oil Company (ARAMCO; zdaj podržavljena), se je začel hiter gospodarski razcvet v arabski kraljevini, državi, ki ima več kot četrtino vseh znanih zalog nafte na svetu. Kmetijstvo dobiva občutno državno podporo, saj ga zelo omejujejo naravni dejavniki (malo rodovitne prsti, pomanjkanje vode); za poljedelstvo je primeren manj kot 1 % skupne površine (predvsem dateljni v oazah, južno sadje, zelenjava, pšenica in proso); obsežni deli ozemlja so primerni samo za pašnike (ovce, koze, kamele, konji). Samo gorati JZ ('Asīr) omogoča »naravno« poljedelstvo, drugod je treba kmetijsko zemljišče namakati. Vodne zaloge v državi so v veliki meri odvisne od razsoljevanja morske vode. Odvisnost od nafte je država zmanjšala z industrializacijo drugih industrijskih panog (v 70. letih). Zgradili so nova industrijska središča (Al Jubayl, Yanbu' al Baḩhr) z velikimi podjetji, kot npr. podjetje vrste joint-venture z glavnimi obrati bazične industrije (petrokemija, proizvodnja umetnih gnojil, jeklarstvo idr.). Država podpira tudi razvoj zasebne industrije. Kljub vsemu še vedno prispeva največji delež k državnemu dohodku izkoriščanje nafte, hkrati pa državi prinaša skoraj ves izkupiček od izvoza.
Razen peščenih puščav so skoraj vsa območja v državi povezana z asfaltnimi cestami. Edina železniška proga povezuje Rijad s pristaniščem Ad Dammām ob Perzijskem zalivu. Do največjega naftnega pristanišča Ra's at Tannūrah vodi razvejeno omrežje naftovodov z vseh pomembnih naftnih polj. Od 1981 povezujeta naftna črpališča ob Perzijskem zalivu s pristaniščem Jambo ob Rdečem morju 1300 km dolga naftovod in plinovod. Mednarodna letališča so v Džidi ob Rdečem morju (islamski romarji), naftnem središču Az Zͅahrān in Rijadu. Kraljevina Saudova Arabija je skoraj brez turizma, večina mest tudi ni dostopna nemuslimanom. Tujci so predvsem romarji in poslovneži.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	169,7 mlr. USD, 8530 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 7 %, industrija 48 %, storitvene dejavnosti 45 %
uvoz (2001)	29,7 mlr. USD
izvoz (2001)	66,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	23,8 mlr. USD

Zgodovina
Zgodovinski razvoj pred turškim osvajanjem: Arabija. Sredi 16. st. so Turki osvojili s. in z. del Arabskega polotoka; težnje po suverenosti v notranjosti dežele pa se niso nikdar uresničile. V 18. st. so v pokrajini Najd ustanovili državo vahabitov; 1806 so ji priključili Meko in Medino. 1818 je vahabite porazil egiptovski podkralj Mohamed Ali. Na začetku 20. st. se je z britansko podporo okrepila beduinska družina Saud in Turki so morali zapustiti Arabski polotok. 1926 se je Abdul Aziz Ibn Saud oklical za kralja Najda, Hedžasa in odvisnih območij; 1932 je postal kralj Saudove Arabije; tako je nastala absolutna, teokratsko obarvana monarhija. Sredi 30. let se je začelo črpanje nafte in hkrati posodabljanje države po z. zgledu. 1953–64 je vladal Saud Ibn Abdul Aziz, 1964–75 Ibn Abdul Aziz Ibn Saud Abdul Aziz Fejsal, 1975–82 njegov brat Khalid; od 1982 vlada kralj Ibn Abdul Aziz As Saud Fahd. V zalivski vojni, vojni med Iranom in Irakom (1980–88), je Saudova Arabija podpirala Irak. Ko so iraške čete vkorakale v Kuvajt, se je na ozemlju Saudove Arabije zbrala mednarodna armada v okviru odločitve OZN in konec februarja 1991 v šest tednov trajajoči vojni Kuvajt osvobodila. 1993 uvedena posvetovalna skupščina, vendar nima velikega vpliva; moč kraljeve družine kljub vedno glasnejšim zahtevam po političnih reformah še naprej ostaja nedotaknjena, zaradi bolezni kralja Fahda pa dejansko vlada princ Abdullah. Po 9.11.2001 so v Saudovi Arabiji, od koder je bila večina teroristov O. Bin Ladna, odločneje začeli boj proti terorizmu. Maja 2003 so se napadi na tujce kljub temu povečali. Ameriška vojska je do septembra 2003 opustila oporišča v Saudovi Arabiji in se je preselila v Katar.

Sorodna gesla: Ad Dammām | Al Jubayl | Arabija | Bin Laden, Osama | Džida | Fahd, Ibn Abd Al Aziz | Fejsal, Ibn Abd Al Aziz Ibn Saud | Ibn Saud, Abd Al Azis III. | Khalid, Ibn Abd Al Aziz Ibn Saud | Medina | Meka | Mohamed Ali | Ra's at Tannūrah | Tihāmat | vahabiti | Yanbu' al Baḩr | zalivske države

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek