poljska nasledstvena vojna, evropska vojna 1733–1735/38 za nasledstvo kralja Avgusta Močnega na Poljskem. Francija, Španija in Piemont-Sardinija so podprle Stanislava I. Leszczyńskega, Rusija in Avstrija pa sina Avgusta Močnega, volilnega kneza Avgusta II. in ruskim četam je uspelo doseči izvolitev saškega volilnega kneza za poljskega kralja. Toda glavno vojno prizorišče je bila Italija. Francija in Piemont-Sardinija sta Avstrijce pregnala iz Milana, Španija pa iz Neaplja in Sicilije. V Zgornjem Porenju se je princ Evgen Savojski le s težavo obdržal. Poljska nasledstvena vojna je bila 1734 v Regensburgu razglašena za državno vojno in se je končala 1735 z dunajskim preliminarnim mirom (dokončni mir 1738): saški volilni knez je ostal kralj na Poljskem; Stanislav Leszczyński je za odškodnino dobil vojvodino Loreno, po njegovi smrti pa naj bi pripadla Franciji; dotedanjemu lorenskemu vojvodi Francu I., soprogu Marije Terezije, je bila priznana pravica do velike vojvodine Toskane (po izumrtju Medičejcev 1737 mu je tudi pripadla). Avstrija je morala Neapelj in Sicilijo odstopiti Španiji; obdržala je Parmo in Piacenzo, od Francije pa tudi pogojno zagotovitev pragmatične sankcije.
Dostopnost