sij,
1. astronomija: jakost sevanja vesoljskega telesa, izražena v magnitudah; ločimo navidezni sij od absolutnega sija; navidezni sij je lahko vizualni sij (kot ga ocenjuje oko, oznaka mv), fotografski sij (določen iz začrnitve fotografske plošče, oznaka mph) in fotovizualni sij (merjen fotografsko skozi rumeni filter, oznaka mpv); bolometrični sij (mbol) zajema vse sevanje vesoljskega telesa. Z določanjem sija se ukvarja astrofotometrija.

Sorodna gesla: absolutni sij | astrofotometrija | ekstinkcija | magnituda | navidezni sij | zvezdna karta
2. religija: nimb, gloriola, duhovna luč, ki izhaja iz ljudi; v antični umetnosti svetlobni sij, ki je obdajal bogove ali vladarje kot sončna božanstva; na podlagi tega in svetlobnih pojavov v Stari in Novi zavezi ga od 3. st. vidimo na upodobitvah Kristusa, pozneje tudi Marije in svetnikov (svetniški sij), pojavi se v indijski in vzhodnoazijski umetnosti (posebne oblike: avreola, mandorla); v širšem pomenu sij blaženosti, ki ga razumsko ne moremo utemeljiti.

Sorodna gesla: avreola | glorija | mandorla | svetniški sij


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek