najemnina, plačilo, ki ga lastnik prejme od najemnika za uporabo določenega predmeta, ki mu ga je prepustil v uporabo, npr. stanovanje. Način in rok plačila najemnine sta urejena z najemno pogodbo, če pa se stranki ne dogovorita o tem posebej, se upoštevajo določila obligacijskega zakonika; v skladu s temi naj bi se najemnina, če je pogodba sklenjena za eno leto ali več let, plačevala vsakega pol leta, če je pogodba sklenjena za krajši čas, pa ob koncu najema. Če je predmet najemne pogodbe stanovanje, so merila za oblikovanje najemnine opredeljena v stanovanjskem zakonu.

Sorodna gesla: graditev nedobičkonosnih in socialnih stanovanj | najemna pogodba | obligacijski zakonik | stanovanjski zakon | stojnina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek