diesis ([díezis], grško, ‘polton’), označitev v glasbeni akustiki za: 1. razliko, ki pri čisti uglasitvi obstaja med oktavnim tonom in tonom, doseženim s štirimi zaporednimi malimi tercami (velika diesis); 2. ustrezna razlika med tremi velikimi zaporednimi tercami in oktavnim tonom (mala diesis); v ožjem pomenu pomeni diesis višaj (akcidence, prestavni znaki); 3. intervali, manjši od poltona.

Sorodna gesla: prestavni znaki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek