vrtalni stolp, naprava, ki omogoča vrtanje (navpično) v zemeljsko skorjo. Uporablja se pri geoloških raziskavah (npr. za iskanje zalog surove nafte, zemeljskega plina, rudnin, talne vode in geotermalnih izvirov) ter napeljavi cevi za pridobivanje tekoče surovine (globinsko vrtanje). Ogrodje stolpa nosi mehanizem, ki vrti in potiska vrtalno drogovje; to ima na koncu sveder ali vrtalno dleto. Mehanizem se med vrtanjem počasi spušča. Ko doseže tla, vrtalno drogovje odklopijo, dvignejo mehanizem in med njiju namestijo nov segment vrtalnega droga. Na ta način je mogoče vrtati do globine 12.000 m. Vrtanje v večje globine onemogočajo ukrivljanje drogovja ter visoke temperature in tlaki v zemeljski skorji.