hidrostatika, nauk o mirujočih kapljevinah. Njihova oblika se prilagodi posodi, prostornina pa ostaja enaka in se tudi pri povečanju tlaka zelo malo spreminja. Zato so kapljevine skoraj nestisljive, v nasprotju s plini. To lastnost uporabljajo hidravlične naprave. Površina neke kapljevine (npr. kapljice) je vedno pravokotna na vsoto sil, ki delujejo na njene površinske molekule (površinska napetost). Hidrostatični tlak je posledica teže tekočine, odvisen je od gostote tekočine in se z globino povečuje; v vseh smereh je enak (izotropnost). Odvisen je samo od globine vode v posodi, ne pa tudi od oblike posode (hidrostatični paradoks). Na tej osnovi temeljijo vezne posode. V vodi se tlak na vsakih 10 m globine poveča za 1 bar. Na telo, ki je potopljeno v tekočino, deluje statični vzgon.