rokodelstvo, obdelava in predelava surovin v obratih ali podjetjih manjšega obsega, kjer je v ospredju ročno delo in posamična izdelava, strojno delo in delitev dela pa sta mogoča le v omejenem obsegu (prehod k industriji). Rokodelstvo se je pojavilo že v starem veku, razcvet pa doživelo v srednjeveških mestih z razvojem že dokaj široke proizvajalne diferenciacije. V 19. st. je razvoj industrializacije privedel k postopnemu izumiranju posameznih vej rokodelstva (tkalstvo, kovaštvo ipd.). V nadaljnjem gospodarskem razvoju se je rokodelstvo ohranilo le še na nekaterih specifičnih področjih (pekarstvo, mesarstvo, krojaštvo, umetno ročno delo); ob tem pa se je rokodelstvo zelo razširilo pri napeljavah, montaži in popravilu industrijskih izdelkov (npr. elektro- in vodovodne napeljave, RTV- in avtomobilski servisi) ter storitvah (npr. frizerski saloni, sobopleskarstvo).

Sorodna gesla: industrializacija | industrija | obrt


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek