električno polje, področje učinkovanja sil, ki nastajajo okrog električnih nabojev in se po M. Faradayu prikažejo kot silnice polja v smeri od pozitivnega k negativnemu polu. Električna poljska jakost (E) se meri s silo (F), s katero deluje električno polje v smeri silnic na pozitivno enoto naboja. Na električni naboj Q deluje torej sila F = Q · E. Ploskve električnega polja z enakim potencialom se imenujejo ekvipotencialne ali nivojske ploskve; silnice potekajo pravokotno na ekvipotencialne ploskve.

Sorodna gesla: ciklotron | dielektrična konstanta | električna energija | električna napetost | elektrika | elektrokinetika | elektromagnetno polje | Faraday, Michael | influenca | kapacitivnost | katodni žarki | Lorentzova sila | luminiscenca | odklon | pol | polje | polprevodniki | potencial | razelektrenje na konici | silnice | sinhrotron | susceptibilnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek