Akvitanija (francosko Guyenne [gijén]), pokrajina na JV Francije. Za Akvitanijo jo je krstil Cezar (De bello Gallico) po osvojitvi 57 pr. n. š. (ozemlje med Garono in Pireneji so naseljevala iberska in keltska plemena). Med vladavino cesarja Avgusta je bila Akvitanija kot ena od treh galskih provinc razširjena vse do Sevenov in Loare. Na začetku 5. st. je bila Akvitanija pod oblastjo Zahodnih Gotov. Po porazu Gotov 507 jo je Klodvig vključil v frankovsko državo (najprej brez Septimanije in Gaskonje, ki sta šele od 759 oz. 602 pod frankovsko oblastjo). Od ok. 672 je imela Akvitanija domače vojvode in je bila skoraj v celoti neodvisna od francoskega kraljestva, dokler je ni podredil Pipin III. Pod Karlom I. Velikim je znova postala samostojnejša, kot podkraljestvo njegovega sina Ludvika I. Pobožnega, in sicer do 877. Pozneje so Akvitaniji vladali člani rodbine Auvergne, od 10. st. pa grofje Poitiers kot akvitanski vojvode. Sredi 11. st. je bila Akvitaniji znova priključena Gaskonja, 768 je postala samostojno vojvodstvo; na začetku 10. st. so Akvitanijo preimenovali v Guyenne. Eleonora, dedinja zadnjega akvitanskega vojvode, je 1137 Akvitanijo prinesla v zakon z Ludvikom VII. Mlajšim; z drugo poroko z angleškim kraljem Henrikom II. pa je Akvitanija v okviru anžujskega kraljestva. Ludvik IX. Sveti je s pariškim mirom Henriku III. priznal dediščino po očetu, in sicer kot francoski fevd, in šele 1453, po stoletni vojni, je Akvitanija dokončno pripadla Franciji.
Dostopnost