stenografija [grško], pisava za hitro zapisovanje izgovorjenih besed s posebnimi znaki in krajšavami. Stenografijo so poznali že v starem veku; Ciceronov suženj in pisar Tiron je v 1. st. pr. n. š. uporabljal po njem imenovane tironske note. Sodobne evropske stenografije so se razvile iz okrajšane pisave, ki jo je zasnoval F. X. Gabelsberger. Pri Slovencih so stenografijo oblikovali A. Bezenšek, F. Magdič, R. Rakuša, F. Novak.

Sorodna gesla: Gabelsberger, Franz Xaver | sigla | Tiron


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek