barično vetrovno pravilo, izraža odnos med smerjo vetra in horizontalno razporeditvijo zračnega tlaka: če piha veter opazovalcu v hrbet, leži središče nizkega zračnega tlaka na s. polobli levo, na j. polobli pa desno od njega; hitrost vetra je tem večja, čim manjša je razdalja med izobarama, tj. čim večji je horizontalni tlakov gradient (barično vetrovno pravilo je odkril Ch. H. Buys-Ballot). Barično vetrovno pravilo je posledica ravnotežja med gradientom tlaka in Coriolisovo silo pri geostrofskem vetru. V planetarni mejni plasti se pojavlja še trenje, zaradi katerega se veter nekoliko odkloni proti nižjemu tlaku.