pravljica, fantazijska pripoved s čarobnimi motivi. V nasprotju s pripovedkami je neodvisna od resničnih dogodkov, dogaja se v brezčasnem svetu in si ne prizadeva posnemati stvarnosti. Živali in predmeti govorijo, junak se spreminja, druži se z nadnaravnimi pomočniki in s sovražniki ter rešuje na prvi pogled nerešljive naloge. Ljudsko pravljico je sooblikovalo ustno izročilo; vedno srečen konec. Od t. i. »prave pravljice« razlikujemo pravljice, podobne novelam in legendam, šaljive in lažnive pravljice, glede na osrednje like lahko izločimo živalske pravljice in pravljice o velikanih in hudiču. Pravljice v širšem pomenu so razširjene po vsem svetu. Za evropsko zakladnico pravljic, pri katerih so opazni keltski, bizantinski in indijski vplivi, je še posebej pomembna arabska zbirka Tisoč in ena noč. Nemška pravljica je na začetku 19. st. dobila svojo danes prevladujočo obliko iz Pravljic bratov Grimm, ki so hkrati pomenile začetek in podlago mednarodnega zbiranja pravljic in obenem podlago za raziskovanje pravljic.