Orfej (Orpheus), traški bog, pozneje oseba v grški mitologiji, sin Ojagra in Muze Kaliope. Slaven pevec in igralec na kitaro; s čarovno močjo svoje glasbe je lahko zapovedoval ljudem, živalim, tudi rastlinam in neživi naravi, celo Hada je uspel omehčati, da mu je dovolil odpeljati umrlo ženo Evridiko iz podzemlja. Ker pa se je na poti iz kraljestva umrlih kljub prepovedi ozrl proti njej, jo je spet izgubil. Nazadnje so ga raztrgale menade, ker bogu Dionizu ni izkazoval dolžnih časti. Himne in druge pesnitve, ohranjene pod Orfejevim imenom, so iz 2. st. in iz poznejšega časa.

Orfej in Evridika: opera Ch. W. von Glucka, libreto R. da Calzabigi; prva izvedba 5.10.1762 Dunaj (italijanska verzija), 2.8.1774 Pariz (francoska verzija).

Sorodna gesla: Dioniz | Evridika | Gluck, Christoph Willibald von | Had | menade | Muzaj | Muze | orfizem | Tamiris


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek