zmes,
1. kemija: snov, v kateri sta najmanj dve sestavini, ki med seboj (kemično) ne reagirata, zato ju (jih) lahko ločijo s fizikalnimi metodami: prašnate zmesi s sejanjem ali filtriranjem, tekoče z destilacijo, ohlajevanjem ali osmozo, plinaste z ohlajanjem ali difuzijo, zlitine pa s pretaljevanjem.
Lastnosti zmesi se pogosto razlikujejo od lastnosti njenih sestavin: lahko ima nižje tališče (zlitina za spajkanje), boljše mehanske lastnosti ali odpornost proti rjavenju (jeklo), drugačna temperaturna razteznost ali električna prevodnost (konstantan).

Sorodna gesla: aligacija | azeotropna zmes | destilacija | jeklo | konstantan | ločevalni postopki | mešanica | mikstura | osmoza | spajkanje
2. tehnika: vnetljiva mešanica uparjenega, lahko hlapljivega goriva in zraka, ki pride v zgorevalni valj motorja z notranjim zgorevanjem (npr. Ottov motor, Wanklov motor, reakcijski motor) ali raketnega motorja (raketa). Gorivo je lahko plinasto (zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin) ali tekoče (bencin, benzen, eter, alkoholi, kerozin); pred vstopom v zgorevalni valj se razprši na drobne kapljice. Pri starejših Ottovih motorjih se razprši v uplinjaču, pri bencinskih motorjih z vbrizgovanjem pa v sesalnem kanalu.

Sorodna gesla: motor z notranjim zgorevanjem | motor z žarilnim vžigom | Ottov motor | raketa | reakcijski motor | uplinjač | Wanklov motor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek