pnevmatična zavora, zavorni sistem (zavora), pri katerem se zavorna sila prenaša ob pomoči stisnjenega zraka. Uporablja se predvsem pri velikih vozilih (tovornjaki, avtobusi, cestne železnice in železnice). Zračni kompresor stiska zrak, ki ga ventil ob pritisku na zavorni pedal vodi do posameznih koles. Pri železniških zavorah (Westinghousova in Kunzova zavora) ima vsak vagon svojo pnevmatično zavoro s kompresorjem in rezervoarjem za stisnjeni zrak. Zavoro pnevmatično krmili glavna pnevmatična napeljava, ki vodi od lokomotive do zadnjega vagona. Če tlak v napeljavi pade, se zavora aktivira. Takšen sistem hkrati varuje pred nevarnostjo odklapljanja vagonov. Če se del vlaka odtrga, se razpre glavna cev; iz nje uide zrak, tlak pade in zavore se aktivirajo. Novejši železniški zavorni sistemi (predvsem pri hitrih železnicah) uporabljajo električno krmiljenje pnevmatične zavore posameznih vagonov.

Sorodna gesla: samosprožilna zavora | zasilna zavora | zavora


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek