mozaik, figuralen ali ornamentalen okras ravne površine z barvastimi kamenčki ali steklenimi kockami. Mozaiki se pojavljajo od 3000 pr. n. š.; nov razcvet v starokrščanski umetnosti. Od 4. st. večji stenski mozaik in mozaik na obokih v starokrščanskih bazilikah v Italiji (Rim, Milano, Ravena); zaradi uporabe steklastih talin učinkujejo veliko bolj intenzivno in bleščeče. Ponoven razcvet mozaikov po 6. st. po zaslugi bizantinskih mojstrov, ki so dali prednost zlatim ozadjem, predvsem v Rimu in Raveni. V 10./11. st. novi vzpon v sredozemskem prostoru (Hagia Sofia; Sicilija). Po 13. st. je mozaik spodrinilo stensko slikarstvo.