mutacija [latinsko],
1. genetika: nenadna sprememba v dednem materialu organizma, ki se fenotipsko (fenotip) ali funkcionalno izraža tudi pri potomcih (mutante). 1901 je pojem uvedel H. de Vries. Več kot 99 % mutacij ima za organizem negativne posledice, mnoge povzročijo celo propad organizma (letalne mutacije, letalni dejavnik). Glede na obseg prizadetosti dednega materiala ločimo tri skupine mutacij: 1. spremembe števila kromosomov (genomske mutacije); 2. večje spremembe v zgradbi kromosomov (kromosomske mutacije), npr. izpad dela kromosoma (delecija), njegov obrat (inverzija), podvojitev (duplikacija) ali prenos na drug kromosom (translokacija); 3. spremembe genov (genske mutacije); v skrajnem primeru je v genu spremenjen samo en nukleotid (točkovna mutacija), lahko pa izpade, se doda ali spremeni nekaj nukleotidov; točkovno mutacijo lahko npr. povzroči dušikova kislina (HNO2), ki adenin spremeni v hipoksantin, ta pa se med podvojevanjem DNK vede kot gvanin (genetska informacija). Spremembe števila in zgradbe kromosomov je mogoče ugotoviti že v mikroskopskih preparatih kromosomov (kromosomske nepravilnosti). Ugotavljanje genskih mutacij pri živalih in rastlinah je bilo do nedavnega mogoče le z analizami rezultatov križanja (Mendlovi zakoni dedovanja). Novejše metode molekularne genetike omogočajo tudi neposredno ugotavljanje točkovnih mutacij (humana genetika). Poleg kromosomov v celičnem jedru lahko mutacije prizadenejo tudi citoplazemske dedne zasnove (ekstrakromosomno dedovanje). Mutacije se pojavljajo spontano oz. brez jasnega zunanjega vzroka; njihova pogostost je sorazmerno majhna. Pri vinski mušici (Drosophila) naj bi bila po ocenah v eni od 10.000 spolnih celic ena spontana mutacija; 0,2 % potomcev je mutiranih. Frekvenca mutacij ni enaka pri vseh genih. Nekateri mutirajo zelo redko, drugi pogosteje. Spontane mutacije, naravna selekcija, rekombinacija in izolacija so temeljni dejavniki evolucije živih bitij (Ch. R. Darwin, razvojni nauk). Pogostost mutacij se poveča zaradi delovanja mutagenov. Povratne mutacije so tiste, ki v mutiranem organizmu ponovno vzpostavijo prvotno, nemutirano stanje.

Sorodna gesla: adenin | darvinizem | Darwin, Charles Robert | dedne bolezni | DNK | Drosophila | ekstrakromosomno dedovanje | evolucija | fenotip | gen | genetska informacija | genetske sevalne poškodbe | genska mutacija | goli psi | heterodupleks | humana genetika | indukcija | inverzija | klon | komplementacija | kozmično sevanje | kromosomi | kromosomske nepravilnosti | letalni dejavnik | Mendlovi zakoni dedovanja | miš plesalka | modifikacija | molekularna genetika | Muller, Hermann Joseph | mutageneza | mutageni | mutagenost | mutanta | neodarvinizem | nukleotid | odpornost | ortogeneza | polifenija | populacijska genetika | povratna mutacija | prilagoditev | razvojni nauk | rekombinacija | selekcija | skakajoči geni | translokacija | Van Allenova pasova | variabilnost | variacija | Vries, Hugo de | življenje | žlahtnjenje rastlin in živali
2. medicina: sprememba barve glasu in glasovnega obsega pri fantih in dekletih v puberteti; je posledica hormonskih sprememb, posebej delovanja spolnih hormonov, ki povzročijo anatomske spremembe grla. Pri fantih se spodnja glasovna meja spremeni za oktavo, pri dekletih za terco; glasovni obseg se poveča. Mutacija sledi predmutaciji, med katero se spremeni le barva glasu; začne se lahko že pri devetih letih.

Sorodna gesla: malformacija | oktava | puberteta | rak | spolni hormoni | terca
3. glasba: v srednjeveški glasbi prehod iz enega heksakorda (šesttonsko sosledje) v drugega.

Sorodna gesla: heksakord


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek