infrastruktura [latinsko],
1. gospodarstvo: ureditev objektov, naprav idr., ki omogočajo normalno gospodarsko dejavnost in zagotavljajo določeno življenjsko raven prebivalcev; običajno jo v imenu skupnih interesov ureja, financira ali nadzira država. V infrastrukturi so predvsem prometna infrastruktura in energetika, sistem izobraževanja, raziskovalna dejavnost, zdravstvo, komunalna dejavnost, kulturne ustanove, objekti za šport in rekreacijo ter javna uprava.

Sorodna gesla: infra- | kapital | regionalna politika | socialni kapital
2. vojaštvo: materialna osnova, ki omogoča izvedbo posameznih nalog. To so vse nepremičnine, ki so materialna baza za zaledno oskrbo in bojno delovanje (zemljišča, stavbe, vojašnice, skladišča, delavnice, komunikacije, poligoni itd.). V zvezi NATO so infrastrukturni tisti elementi, ki jih financirajo pogodbeni partnerji (letališča, vadišča, poveljniška mesta z zvezami in protiletalsko obrambo).

Sorodna gesla: logistika | poligon | zaledne enote
3. geografija: opremljenost določenega prostora ali območja z materialnimi sredstvi, ki omogočajo opravljanje temeljnih funkcij; včasih jo delimo na materialno, institucionalno in osebno infrastrukturo.

Sorodna gesla: prostorska politika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek