infrastruktura [latinsko], 1. gospodarstvo:ureditev objektov, naprav idr., ki omogočajo normalno gospodarsko dejavnost in zagotavljajo določeno življenjsko raven prebivalcev; običajno jo v imenu skupnih interesov ureja, financira ali nadzira država. V infrastrukturi so predvsem prometna infrastruktura in energetika, sistem izobraževanja, raziskovalna dejavnost, zdravstvo, komunalna dejavnost, kulturne ustanove, objekti za šport in rekreacijo ter javna uprava.
Sorodna gesla: infra- | kapital | regionalna politika | socialni kapital2. vojaštvo:materialna osnova, ki omogoča izvedbo posameznih nalog. To so vse nepremičnine, ki so materialna baza za zaledno oskrbo in bojno delovanje (zemljišča, stavbe, vojašnice, skladišča, delavnice, komunikacije, poligoni itd.). V zvezi NATO so infrastrukturni tisti elementi, ki jih financirajo pogodbeni partnerji (letališča, vadišča, poveljniška mesta z zvezami in protiletalsko obrambo).
Sorodna gesla: logistika | poligon | zaledne enote3. geografija:opremljenost določenega prostora ali območja z materialnimi sredstvi, ki omogočajo opravljanje temeljnih funkcij; včasih jo delimo na materialno, institucionalno in osebno infrastrukturo.
Dostopnost