spol (latinsko sexus), 1. biologija:vse lastnosti, ki so pri organizmu povezane z razmnoževanjem in glede katerih sta si dva osebka iste vrste nasprotna. Med spoloma so tudi razlike pri telesni zgradbi, ki pa niso neposredno povezane z razmnoževanjem. Spol je fenotipski (fenotip) in se odraža v zunanjih spolnih znakih, gonadni, ki je odvisen od razvitosti spolnih žlez (moške oz. ženske), in genetski ali kromosomni (kromosomi), ki je odvisen od spolnih kromosomov (spolna kromosoma, značilna za ženske, sta XX, za moške XY). Običajno se vsi trije spoli pri posamezniku ujemajo. V nasprotnem primeru (hermafroditizem) se lahko pojavijo telesne in duševne nepravilnosti. Pri večini primerov se fenotipski spol lahko določi že s telesnim pregledom; v nekaterih redkih primerih se lahko zgodi, da je človek, ki je genetsko moškega spola, glede na razvitost spolnih organov ženskega spola. Natančne medicinske preiskave omogočajo zanesljivo določitev gonadnega spola, analize kromosomov pa tudi določitev kromosomnega spola. 1949 so v jedrih celic razl. tkiv pri ženskah odkrili majhne kromatinske mase (spolni kromatin; Barrovo telesce, imenovano po raziskovalcu, ki je pojav odkril), s katerim lahko preprosto določimo kromosomni spol. Barrovo telesce je eden od obeh kromosomov X pri ženskah, ki je inaktiviran in je pri barvanju jedra videti kot majhna temna lisa ob jedrni ovojnici. Pri ženskah je vedno aktiven le eden od obeh kromosomov X (se ne vidi), drugega pa lahko opazimo kot Barrovo telesce. Pri normalnih moških je le en kromosom X, ki je tudi aktiven in zato Barrovega telesca pri moških ni. Kdor ima več kot dva kromosoma X (kromosomske nepravilnosti), ima v jedrih več Barrovih telesc, ki jih je vedno za eno manj od skupnega števila kromosomov X. – 1954 so v granulocitih (krvne celice) žensk odkrili paličaste izrastke na jedrih, ki so značilni samo za celice z dvema kromosomoma X; v krvi moških granulocitov s takšnimi jedri ni. – Pri moških lahko s posebnim barvanjem in opazovanjem celic v UV-svetlobi s fluorescentnim mikroskopom ugotovimo tudi kromosom Y, ki se pokaže kot drobna svetla lisa v jedru. Določitev spola je lahko: 1. genetska (genotipska): določene dedne zasnove (gen) povzročijo razvoj znakov, ki so značilni samo za en spol. Pri enem od obeh starševskih osebkov, običajno pri moškem, nastaneta dva tipa spolnih celic, ki se razlikujeta v kromosomski garnituri; če jajčno celico oplodi ena vrsta moških spolnih celic, se bo razvil moški potomec, pri oploditvi z drugo vrsto spolnih celic bo potomec ženskega spola; 2. negenetska (fenotipska): celice in tkiva, v katerih so enake dedne zasnove, se pod zunanjimi vplivi (svetloba, kemična sestava okolja itd.) razvijejo kot pri moških oz. ženskih osebkih. Pri nekaterih organizmih se spol osebka lahko tudi spreminja. Samice kolobarnika rodu Ophryotropha se spremenijo v samce, če jim primanjkuje hrane ali če se spremeni kemična sestava morske vode, v kateri živijo; če tem samcem zraste še dodatnih 15–20 telesnih členov, spet postanejo samice. Pri drugih organizmih se negenetsko določen spol razvije v določenem življenjskem obdobju in se pozneje ne more več spremeniti. Ličinke kolobarnika rodu Bonellia se razvijejo v samce, če določen čas preživijo v rilcu odrasle samice; ličinke, ki živijo prosto, se razvijejo v samice. V arheologiji je določitev spola pomembno pomožno sredstvo za razlikovanje moških in ženskih okostij. Preišče se medenica, dolge kosti in lobanja.
Dostopnost