kmetijstvo, gospodarska izraba zemlje za pridobivanje rastlinskih in živalskih pridelkov; začetek kmetijstva v mlajši kameni dobi (ok. 8000 pr. n. š. na Bližnjem vzhodu), ko se je človek iz potujočega lovca preoblikoval v obdelovalca zemlje s stalnim bivališčem; iz travnatega gospodarjenja se je razvilo triletno kolobarjenje in šele v 18. st. menjavanje kultur. Znanost in tehnika sta kmetijsko pridelavo dvignili na visoko raven, čeprav je kmetijstvo še zdaj najbolj odvisno od dveh najpomembnejših dejavnikov: zemlje in podnebja. Glavni veji kmetijstva sta poljedelstvo in živinoreja, v kmetijstvo pa sodijo še sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo, lov in ribolov. – V notranjosti Slovenije segajo začetki kmetijske poselitve v konec 3. tl. pr. n. š.; zaradi razmeroma neugodnih naravnih razmer zadnja splošna lakota zaradi slabe letine še 1817; prenaseljenost je od sredine 19. st. do prve svetovne vojne vplivala na izseljevanje. Hektarski pridelek se je zaradi intenzivnejše obdelave in uvedbe kmetijske mehanizacije močno povečal šele po drugi svetovni vojni. Tedaj je po obsegu setvenih površin pšenico prehitel krompir, v zadnji četrtini 20. st. pa je v ospredju koruza (tudi krmna). 1880 je število kmečkega prebivalstva doseglo svoj vrh (960.000 ali 81,1 % vsega prebivalstva), 1949 je bil delež kmetov še 48,1 %, nato do 2002 izjemno hitro zmanjševanje na samo 1,5 %. Več kot polovico dohodka v kmetijstvu ustvarja živinoreja, 40 % poljedelstvo, 6 % pa sadjarstvo in vinogradništvo. Zaradi pozidave in razraščanja gozda je kmetijskih zemljišč le še nekaj več kot 40 % skupne površine RS, njiv pa le 0,12 ha na prebivalca (peta najmanjša površina v Evropi). Razdrobljenost posesti (povprečna kmetija ima samo ok. 5 ha kmetijske površine; v Avstriji ok. 13, na Nizozemskem 17, v Franciji 31, v Veliki Britaniji 69 ha) povzroča nižjo storilnost in donos; temu se pridružujeta neugodna starostna in izobrazbena struktura kmetov. Čistih kmetij je le še približno četrtina, prevladujejo mešane in dopolnilne kmetije. Tako se z gospodarskim razvojem pomen kmetijstva za celotno narodno gospodarstvo vse bolj zmanjšuje; to se kaže tudi v zmanjševanju deleža kmetijstva v bruto domačem proizvodu (BDP): v začetku 20. st. je kmetijstvo ustvarilo več kot polovico slovenskega BDP, 1950 ok. 20 %, 2001 pa le še 2,7 %.
Dostopnost